Petra Vidali
Cankarjevo leto je skoraj za nami. Kaj nam je prineslo? Nam je Cankar kaj bližji? In če je, kakšen Cankar nam je bližji?
"Pravzaprav ne vem dosti o teh stvareh. Sam sem se posvetil Cankarjevemu Cankarju. Imam to srečo, da so organizatorji različnih prireditev tako uvidevni, da me ne motijo z vabili. Mogoče mislijo, da s tem pokažejo svojo moč, v resnici pa kažejo samo svojo ignoranco. Namesto da bi v tem humanistiki nenaklonjenem času v humanistiki zbirali moči, sodelovali, nekateri poskušajo ločevati. Jaz si zgodovino, literarno zgodovino in humanistiko nasploh predstavljam kot dialoško strukturo, marsikdo pa si jo predstavlja kot monološko, in temu seveda drugi nimajo kaj povedati. Kdor pripada dialoški strukturi, išče, kdor pripada monološki strukturi, postulira. Drugačno mnenje je moteče, ker sproža neprijetna vprašanja, na katera ne zna odgovoriti, predvsem vprašanje, zakaj misli tako, kot misli. Pri vsej tej obletnični znanosti je nevarnost tvorjenja stereotipnih predstav ali utrjevanja stereotipov velikanska. Pri Ivanu Cankarju, ki je pokrajina, gorovje, ne pa osamljen vrh, pa je seveda vsaka stereotipizacija nujno tudi zoževalna. Bolje bi bilo zastaviti to vprašanje čez kakšno leto, takrat bi bolj videli, kaj je ostalo. Takšne obletnice imajo smisel, če zapustijo neko sled, če nekaj premaknejo, če ne, pa se bojim, da niso prav nič v duhu tistih ljudi, ki jih slavijo."
Igorju Grdini se ni treba reklamirati s tem, da je “prebral celega Cankarja”. Ni samo dvojni doktor, slavistike in zgodovine, je eden največjih polihistorjev našega časa. Cankar se mu zdi velik, njegov najljubši avtor pa je Stendhal. Tudi o njem je napisal knjigo. Pa o Ipavcih pa o Tegetthoffu, svetu na pragu prve svetovne vojne, svetu v drugi svetovni vojni ... Letos je ob Cankarju še enkrat izpisoval tudi svoje vedenje o Maistru.
Dajmo odkrito povedati, da nekateri ljudje vendarle izstopajo, zmorejo več in so naredili več
"Umetnost zanj ni mogla biti ne nadomestek za karkoli ne dodatek k dnevnim opravilom, temveč le bistveni element njega samega. Pisatelj se ni bil voljan omejiti zgolj na preživljanje, temveč je hotel suvereno - ustvarjalsko in oblikovalsko - dalje. Ni mogel samo ljubiti. Hotel je biti vedno umetnik - jaz, ki zmerom ustvarja." (Ivan Cankar: portret genija, poglavje Ljubiti hrepeneče, živeti puščavniško)
Njegova bibliografija šteje več kot 1350 enot. Med znanstvenimi deli je tudi nekaj libretov in kakšna drama. Je redni profesor ljubljanske in novogoriške univerze. Kot znanstveni svetnik službuje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in kot predavatelj na Alma Mater Europaea.
Kot velike slike ne moreš postaviti v vsak sekret, tudi ne moreš vsak večer prebirati Ivana Cankarja
Zagovarjati Cankarjevo mater je danes pravzaprav nekaj izjemnega. Ampak ne le, da se to spodobi, tudi pošteno je, ker je tako zelo odločilno vplivala nanj
Komaj kdo se najde, ki ne avtorizira zapisov intervjujev. Igor Grdina je takšen. Malo zato, ker se mu popravljena podoba ne zdi avtentična, malo pa najbrž zato, ker za to nima časa. Vedno ga čakajo že nove naloge, nova predavanja, nove knjige, novi stari geniji.
