Če bo zasebni sektor v sodelovanju z vladami po vsej EU v kratkem zasnoval odločne, inovativne politike, lahko s tem prispeva tudi k reševanju sedanje krize ter spodbudi nenehne poslovne investicije in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v prihodnosti. Evropska unija je pravkar oblikovala 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje po pandemiji, ki je del njene pobude EU naslednje generacije (Next Generation EU). Več kot tretjina sredstev iz tega sklada je rezerviranih za projekte, povezane s podnebnimi spremembami, vključno z raziskavami na področju nizkoogljičnih tehnologij. Ko bo realno gospodarstvo prejelo ta sredstva, se bo poglobilo razumevanje, kako pozitivno lahko investicije v zelene tehnologije vplivajo na skupnosti, v katerih živimo, ter na podjetja, v katerih delamo. Da bi zagotovilo maksimalen učinek, je podjetje Capgemini Invent nedavno izvedlo analizo investicijskih priložnosti, ki so trenutno na voljo. Prva tovrstna ekonomska analiza, opravljena po naročilu podjetja Breakthrough Energy, mreže trajnostno naravnanih pravnih oseb in pobud, ki jo podpira filantrop Bill Gates, je razkrila 55 nizkoogljičnih projektov v Evropi, ki so zreli za naložbe.
Vsi projekti so zasnovani tako, da je mogoče vanje vključiti nove tehnologije in poslovne modele, s pomočjo katerih bo Evropa lahko dosegla cilj, da do leta 2050 v ozračje ne bo več spuščala nobenih emisij toplogrednih plinov, in vsi so povezani z enim od petih ključnih sektorjev: energija, industrija, gradbeništvo, transport in kmetijstvo. Ti projekti so trenutno na različnih stopnjah zrelosti, zato predstavljajo popoln spekter inovacijskega cikla, od predstavitve do uvajanja inovacije na trg, kar je v pomoč pri diverzifikaciji tveganja. Vsi ti projekti imajo potencial, da ponovno oživijo in preoblikujejo evropsko gospodarstvo.
Glede na našo analizo bi lahko z razvojem in uresničitvijo teh projektov ustvarili tržne priložnosti, vredne 12,9 bilijona evrov, ustvarili 12,7 milijona delovnih mest in pomagali EU do sredine tega stoletja doseči njene ambiciozne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Da bi imeli projekti tak učinek, zahteva vsak izmed njih svojo mešanico ustvarjalnosti in kapitalskih naložb zasebnega sektorja, poleg javnega financiranja in ustreznega političnega okvirja EU in njenih 27 članic. Kako so videti ti inovativni projekti in kakšne politike potrebujemo, da bi jim zagotovili podporo? Pomislite na vetrne elektrarne na morju. Evropske priobalne plitvine so že posejane z vetrnimi turbinami. Toda do nedavnega je bilo preprosto predrago postavljati plavajoče vetrne farme na odprtem morju, kjer najdemo 80 odstotkov vsega evropskega morskega vetrnega potenciala za pridobivanje energije. Z izgradnjo sto velikih plavajočih vetrnih farm do leta 2030 na Baltskem in Severnem morju ter Atlantskem oceanu lahko začnemo izkoriščati ta ogromni potencial in pospešeno proizvajati energijo iz obnovljivih virov v državah, kot so Portugalska, Švedska in Estonija.
Razvijati in pospešeno uvajati nove tehnologije je težko. Hkrati zahteva čas, tega pa nimamo več veliko na voljo
Kar zadeva politike, lahko programi, kot je denimo Horizon Europe, glavni vir financiranja raziskav in inovacij v EU, pospešijo napredek pri oblikovanju turbinskih krakov in s tem prispevajo k znižanju stroškov vetrnih turbin, ki niso trajno zasidrane na dnu morja.
Drugo obetavno področje za naložbe je kmetijstvo 4.0. V evropskem kmetijskem sektorju je stopnja prevzemanja digitalnih tehnologij trenutno precej nižja kot v drugih ključnih industrijah, kar je mogoče pripisati omejitvam marž za kmetijsko opremo in relativnemu pomanjkanju investicijskih naložbenih zmogljivosti. Če bodo kmetovalci, tehnološka podjetja, univerze in drugi sodelovali pri iskanju najboljših praks za tehnologije kmetovanja, kot so na primer satelitsko slikanje, robotika in blokovne verige, bi lahko do leta 2050 ustvarili deset milijard evrov vreden trg, ki bo hkrati prispeval k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. S popolno digitalizacijo kmetijstva lahko naredimo ta sektor privlačnejši za mlajše generacije kmetovalcev, ki bi radi maksimirali učinkovitost pri pridelavi sadja in zelenjave, vzreji živine ter upravljanju obdelovalnih površin in gozdov.
Ne nazadnje obstaja veliko naložbenih priložnosti tudi na področju obnavljanja javnih poslopij. Šole, bolnišnice in druge javne ustanove so ključnega pomena za vsako skupnost, toda v Evropi so te zgradbe običajno med najstarejšimi in najmanj energetsko učinkovitimi. Podatek, da v Evropi kar 40 odstotkov vse energije porabimo za ogrevanje zgradb, pove vse. S pomočjo novih tehnik digitalnega modeliranja bi lahko v Evropi z obnavljanjem javnih poslopij z uporabo najsodobnejših materialov, kot so aerogelna izolacija in okna z vakuumsko izoliranim steklom (ki so energijsko varčnejša in hkrati omogočajo, da v prostor prodre več naravne svetlobe), precej zmanjšali ogljične emisije, znižali stroške energije v javnem sektorju in financirali 660 tisoč lokalnih delovnih mest. Med političnimi ukrepi za zvišanje stopnje obnavljanja zgradb v EU na vsaj tri odstotke letno so pravkar objavljena pobuda Renovation Wave, investicije v usposabljanje delovne sile in spodbude za dekarbonizacijo vrednostnih verig v gradbeništvu.
A z vsem svojim potencialom pomenijo ta tri področja le vrh ledene gore, ko gre za naložbene priložnosti v Evropi. Med drugimi projekti na našem seznamu so gigatovarne za proizvodnjo litij-ionskih baterij, nove oblike urbane mobilnosti, kot so denimo souporaba avtonomnih vozil, proteini iz insektov za manjše toplogredne emisije zaradi živinoreje ter "zeleni vodik" za zmanjšanje emisij v obsegu, kot jih v ozračje spusti okoli 500 evropskih jeklarn. Zavedamo se, da so za uresničitev nizkoogljične prihodnosti nujne inovacije. Identifikacija teh projektov je najnovejši korak na naši poti k uresničitvi cilja, da do leta 2050 povsem odpravimo ogljične emisije in da Evropa prevzame vodilno vlogo na trgih okolju prijaznih tehnologij, na katere se bo vedno bolj zanašal ves svet.
Ko se bo začel denar, ki ga je EU namenila za boj proti podnebnim spremembam, stekati v gospodarstvo, moramo zagotoviti, da se bodo politični voditelji in predstavniki industrij na vseh ravneh osredotočili na zdravorazumsko in usklajeno snovanje politik, ki bo spodbujalo in ustrezno podpiralo nizkoogljične raziskave in inovacije. Razvijati in pospešeno uvajati nove tehnologije je težko. Hkrati zahteva čas, tega pa nimamo več veliko na voljo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
