Tovrstna vzgoja je rdeča nit njenega delovanja in raziskovanja. Kot avtorica in soavtorica se podpisuje pod številne članke in knjige na to temo: Rahločutnost do otrok: stik z otrokom v prvem letu življenja, Rahločutno starševstvo in druge. Dr. Poljančeva je prepričana, da v zdravi vzgoji ni prostora za kazen. Zakaj? Prisluhnite.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
zakaj je v vzgoji pomembna rahločutnost,
kaj rahločutnost vnaša v življenja otrok in kasneje odraslih,
kako vpletemo rahločutnost v odnos in vzgojo z najstniki,
zakaj je v vzgojo pomembno vključevati tudi mnenja otrok,
zakaj kazen ni primerna,
kako in kdaj so otroci naše ogledalo in priložnost za našo osebno rast in razvoj,
kaj pomeni, da sta starša enotna,
ali se morata starša vedno o vsem strinjati,
kaj pomeni biti dober starš,
kakšna je vloga dedkov in babic
in še veliko navdihujočih razmišljanj o vzgoji in življenju.
Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.
Dr. Andreja Poljanec, dobrodošli. Kako ste?
"Dobro sem, hvala. Rada opravljam svoj poklic, rada živim."
Ste avtorica več člankov in knjig o vzgoji. Ste pa tudi mama petih otrok.
"Tako je. Stari so med 11 in 21 let. Res je, da otroci niso več v predšolskem obdobju, vendar so vseeno v obdobjih, ki so polni novih in drugačnih izzivov in spoznanj. Skratka, kar se vzgoje tiče, je ves čas pestro, kar mi je všeč."
Ste izkušnje iz starševstva vnašali v svoje teoretično delo? Ali ste vzgojne prijeme iz teorije testirali doma?
"Lahko bi rekla, da oboje. Ta kombinacija, materinske vloge in raziskovalnega dela, mi je bila vedno zelo dragocena. Velikokrat sem spoznanja iz stroke prenesla v življenje, z možem sva jih skupaj predebatirala in vnesla v prakso. Hkrati pa sem izkušnje iz življenja preverjala s strokovne plati, ugotavljala sem, kaj deluje in kaj ne itd. Z možem sva zelo vesela, da imava lahko toliko otrok, kot sva si jih želela. Zase in za svojo družino lahko rečem, da je bil preplet obeh svetov dobra kombinacija."
Ali se vzgoja otrok sploh kdaj konča?
"Biti starš je zelo lep in dragocen občutek. Večina staršev je z veseljem v tej vlogi. Biti starš je nekaj, kar te gotovo ne pusti ravnodušnega. Spoznanje, da si mama in oče za vedno, je zelo lepo spoznanje. Skozi različna obdobja otroci od staršev pričakujejo drugačne odzive, nova prevrednotenja, razmišljanja, nove načine približevanja itd. Moram priznati, da me moja najstarejša otroka še vedno ne puščata tako zadovoljne, da bi lahko imela mir pred osebnostnim zorenjem. (smeh) Na nek način otroci navdihujejo, po drugi strani pa vedno, tudi ko so starejši, pomenijo izziv za spremembe pri nas samih. Če si pozoren starš, nisi nikoli »frej«, če se nekoliko slikoviteje izrazim. In to je lep občutek. Če smo iskreni so sebe, se ob otrocih lahko vedno česa novega naučimo in na ta način rastemo. Ta neprestani razvoj je tudi jedro starševstva."
Rahločutnost, ki jo pogosto vpletate v svoje knjige in članke o vzgoji, je rdeča nit vašega dela in raziskovanja. Zakaj je tako pomembna?
"Hvala za vprašanje. Vesela sem, da se vas je ta pojem dotaknil. Kot ste ugotovili, že beseda sama nosi nekaj lepega, nežnega, lahko rečeva, da že njena zvočnost poboža. Če zmoremo v starševskih odnosih zasledovati občutljivost, tankočutnost do otrok, neko nežnost tudi pozneje, ko odraščajo, je velik del uspeha pri vzgoji oziroma starševstvu že zagotovljen. Rahločutna vzgoja v telesih naših otrok pušča prijeten občutek sproščenosti, pripadnosti, prepoznavnosti, sprejetosti itd. To je ena od ključnih komponent, ki so temelj za sočutne, zdrave in ljubeče odnose tudi pozneje v življenju."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.
