Kratka podjezična vez: Dojenčkom povzroča težave pri sesanju, malčkom pri učenju govora, najstnikom pa pri poljubljanju

Ko pride na svet majhno bitjece, smo starši pozorni na vse zunanje znake, ki so vidni na prvi pogled: ali ima vse prstke, kako so oblikovani ustnice in ušesa, ali je telo na splošno simetrično in podobno. Novopečeni mamici je pomembno, da se otrok pravilno pristavi in ga začne dojiti, saj je to pomembno za njegov zdravi razvoj. Vendar dojenje včasih ne steče, kot bi moralo, in začne se mučno iskanje vzrokov za to težavo. Specialistka otorinolaringologije Maja Nahtigal, dr. med., opozarja, da je pogost vzrok za težave pri dojenju kratka podjezična vez, čeprav večina staršev, osebja v porodnišnicah in kasneje pediatrov ni takoj pozorna na to, čeprav v nekaterih porodnišnicah ta poseg opravijo neonatologi. Pri tem je zanimivo, da kratke podjezične vezi ni tako težko odkriti, otipamo jo lahko že s prstom. "Starši sežemo s prstom pod otrokov jezik, in če se zdi priraščen in je slabo gibljiv, je skoraj zagotovo vzrok kratka podjezična vez," razlaga Maja Nahtigal.

Poseg lahko opravijo že v porodnišnici

Kot rečeno, se zaradi te prirojene nepravilnosti že pri novorojenčku pojavijo težave pri dojenju oziroma hranjenju. Dojenček se težko pristavi ali pa hitro spusti bradavico, dojenje je za mamo boleče, za dojenčka pa zelo naporno, zato so podoji kratki in otrok ne dobi toliko mleka, kot ga potrebuje. "Najbolje je, da mamica že v porodnišnici prosi za pomoč medicinsko sestro ali se posvetuje z neonatologom. Če ta težava ni odpravljena v porodnišnici, se mamica obrne na izbranega pediatra. Ta otroka napoti v našo otorinolaringološko ambulanto," svetuje specialistka.

Ker kratka podjezična vez otroku ne povzroča težav zgolj pri dojenju, temveč tudi kasneje pri govoru, lahko otorinolaringolog svetuje ali kar takoj opravi poseg. Gre za ambulantni poseg, s katerim vez preščipne. Poseg je kratek in v veščih rokah nezahteven, vendar sogovornica poudarja, da ga je dobro opraviti čim prej, najbolje že pri novorojenčku. In kako poteka poseg? "Vez preščipnemo, kar traja nekaj trenutkov. Injekcije otrokom ne dajemo, ker je to zanje bolj travmatično in boleče kot sam poseg. Staršem razložimo, kaj se bo zgodilo, kako naj otroka pridržijo in da lahko pričakujejo nekaj joka," razlaga Nahtigalova. Krvavitev v ustih se ustavi po približno eni minuti, starši lahko na krvaveče mesto pritisnejo s prstom, ovitim v gazo, lahko pa se ustavi sama od sebe. Že isti dan se bo otrok lahko normalno dojil, pojasnjuje sogovornica.

Večji otroci potrebujejo spodbudo

Pri malo starejših otrocih je poseg enak kot pri dojenčkih, le da je psihološko zahtevnejši, zlasti v starosti od dveh do šestih let, ko se otroci že zavedajo, da se nekaj dogaja, a jih je težje pripraviti k sodelovanju. "Takrat se pogovorim tudi z otrokom, predvsem zato, da se ob prihodu v ambulanto sprosti. Starši ga namreč ne morejo več držati pri miru, zato je pomembno, da otrok sodeluje. Večinoma nam uspe izpeljati poseg, včasih pa se s starši dogovorimo, da bodo prišli drugič," pravi strokovnjakinja in priznava, da otroci po posegu lahko kažejo odklonilen odnos do ponovnega obiska zdravnika, če imajo občutek nemoči.

Čeprav je poseg tehnično enak, ga pri otrocih opravijo nekoliko drugače kot pri dojenčkih. "Če je vez debelejša, lahko uporabim za omrtvičenje injekcijo, ampak mlade paciente pretrese nenavaden občutek na jeziku, ki preseneti celo odraslega, zato se redko odločim zanjo," pojasnjuje Maja Nahtigal. Po preščipnjenju se krvavitev sama od sebe ustavi v nekaj minutah, sluznica pa se popolnoma zaceli v približno enem tednu. Prvi dan otroci mogoče čutijo nekaj bolečine, ampak običajno lahko zaspijo brez analgetikov, opisuje sogovornica. Starše še opozarja, naj otroci tisti dan ne uživajo tople ali vroče hrane. "Pod jezikom se lahko naredi bela obloga, ki ni gnojno vnetje, ampak način celjenja sluznice. Obloga bo v nekaj dneh izginila," poudarja specialistka. In še nekaj je zelo pomembno: "Dva do tri dni po posegu naj starši s prstom za trenutek ali dva pomasirajo pod jezikom, da se vez ne zlepi nazaj, ker je potem treba poseg ponoviti."

Otežena izgovorjava glasu r

Zakaj bi bilo sploh treba preščipniti kratko podjezično vez, če ne povzroča težav pri dojenju? Posledice se lahko, ni pa nujno, pojavijo pozneje, ko se otrok uči govoriti. Zaradi slabo gibljivega jezika je otežena zlasti izgovorjava glasu r, možne so tudi druge govorne težave, pojasnjuje sogovornica. Težave pri otroku prepoznajo starši, pediater ali logoped na sistematskem pregledu pred všolanjem. Strokovnjakinja svetuje, da je dobro poseg opraviti čim prej, da se otrok začne pravilno učiti izgovorjave. "Kasneje je poseg opravljen, manj uspešen je, ker so možganski vzorci gibanja jezika že ukoreninjeni in jih je težko spremeniti," razlaga Maja Nahtigal. Sama se je o smiselnosti tovrstnega posega dokončno prepričala, ko je poseg izvedla pri osemletnem dečku, ki ni mogel izgovoriti glasu r. "Njegov jezik niti ni bil tako slabo gibljiv," opisuje sogovornica. "Zdelo se mi je prepozno za poseg, a starši so si ga zelo želeli. Opozorila sem jih, da bo sin potreboval pomoč logopeda, morda pa se sploh ne bo nič spremenilo. Čez en teden so me poklicali, da je fant začel izgovarjati r," je vesela Nahtigalova.

Odkar dela kot otorinolaringologinja, je ta poseg že opravila tudi pri starejših otrocih in celo odraslih. Občasno se zanj odločijo tudi najstniki, ki imajo težave pri izgovorjavi ali pri poljubljanju. Nahtigalova opozarja, da večina po posegu potrebuje obravnavo pri logopedu, da jim pokaže vaje gibanja jezika, ki jih pacienti včasih usvojijo, včasih pa ne. Ker pa je čakalna doba za prvi obisk logopeda precej dolga, Maja Nahtigal svetuje, da se vsi, ki bi si želeli poseg, najprej naročijo pri logopedu. "Kajti če mine veliko časa med posegom in začetkom vaj, so možnosti za uspeh verjetno manjše," razmišlja Maja Nahtigal.