(POGOVOR) Primož Peterka: Nič ne gre od danes do jutri

Ko je Peking po uspešni organizaciji poletnih olimpijskih iger kandidiral še za zimske, ni bil med favoriti. Ker bi to bile tretje zaporedne igre v Aziji, so bili favoriti iz Evrope, vendar so eden za drugim kandidature umikali. Druga težava Pekinga so bile omejene izkušnje z zimskimi športi in pomanjkanje padavin v okoliških hribovjih. "Bodimo realni" je bil slogan tekmeca, kazahstanskega Almatyja, ki je kanček zbodel Kitajce. A ti so vendarle tesno slavili, s 44:40 ob enem vzdržanem glasu.

"Gre za varen izbor," je zmago Kitajcev komentiral predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, vedoč, da bo avtoritarni režim vse naredil tako, da bo prav. Čeprav je takrat smučala le peščica Kitajcev, je njihov predsednik Ši Džinping oznanil: "Kitajska bo postala čudežna dežela zimskih športov, igre bodo prižgale strast 300 milijonov ljudi." In res; pomanjkanje snega v okoliških hribih so Kitajci rešili z napeljavo vodovodnih omrežij, ki zdaj oskrbujejo topove za umetno zasneževanje, in zrasli so novi smučarski resorti. V deželi, kjer so prej le redki znali smučati, je zdaj tri milijone smučarskih turistov na leto.

Brez strokovnega znanja in izkušenj

No, v vrhunskem zimskem športu pa Kitajci niso naredili koraka naprej. V Pjongčangu je Kitajska osvojila zlato le v svojih dokaj tradicionalnih panogah, umetnostnem drsanju in hitrostnem drsanju na kratke proge. Morda bi se ta nabor celo razširil, če ne bi prišlo do pandemije koronavirusa, ugotavlja Primož Peterka, ki je do leta 2020 leto in pol v Planici treniral skupino kitajskih skakalk. "Pa nisem bil edini, takšne ekipe Kitajk so bile še na Finskem, v Romuniji in Avstriji," nam razloži dvakratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala, ki je bil prav zaradi izobraževanja mladih športnic tudi za nekaj dni na Kitajskem. "Kitajska je veliko veliko vlagala v te svoje športnike. A nobene od teh varovank, ki sem jih treniral, na olimpijskih igrah v Pekingu še ne bo. Vendarle so bile to čiste začetnice. Od danes do jutri ne gre nič."

Pa Kitajci niso vlagali le v smučarske skoke. Kot se spominja Peterka, so se podobnih projektov lotili tudi v drugih športih. "V Kranjski Gori so bile nastanjene tudi druge njihove ekipe, denimo smučarska. A s covidom se je vse zaustavilo. Upam, da bodo to še nadaljevali, je pa res, da zdaj morajo biti tam, doma, na Kitajskem. Vsaj v smučarskih skokih je tako, da moraš imeti določeno strokovno znanje. Saj Kitajci imajo najrazličnejša znanja, nimajo pa tega strokovnega znanja, ki je skoncentrirano v Evropi. Manjkajo jim tudi izkušnje," doda sogovorec.

Tudi zato bodo Kitajsko v smučarskih skokih zastopali trije tekmovalci. V moški konkurenci bo to Qiwu Song, ki letos sploh še ni nastopil na tekmi svetovnega pokala. Resnici na ljubo je tekmoval le na uvodnih dveh (kitajskih) tekmah celinskega pokala, kjer je bil 21. in 19., na poletni nagradi pa je osvojil končno 87. mesto. Kanček boljši sta obe skakalki; Bing Dong je v svetovnem pokalu na 35. mestu, Qingyue Peng pa med 48 dobitnic točk še ni prišla.

Kramerjeva kot Đoković

Potem ko je dokončno jasno, da najboljše skakalke sezone Marite Kramer zaradi okužbe s koronavirusom v Pekingu ne bo, Peterka, ki je bil dolgo pomočnik selektorja slovenske skakalne reprezentance Staneta Baloha, verjame, da bi lahko Slovenke prišle celo do trojnega zmagoslavja. "Skoraj z vsemi temi skakalkami sem bil skupaj osem let. Potem ko zdaj že dve leti dominirajo, bi najraje videl, da bi zasedle vsa prva tri mesta," si želi Peterka. Pri tem pa vendarle pokaže tudi nekaj empatije do Kramerjeve: "Joj, škoda. Isto bo kot pri tenisu, ko najboljšega ni bilo. Ona je bila res močna. A tudi naše so. Če bi imele vse svoj dan – zakaj pa ne bi osvojile vseh prvih treh mest?"

Temu, da ni na olimpijskem sporedu tudi ženske ekipne tekme, v kateri bi bile Slovenke absolutne favoritinje, se ne čudi: "Umeščanje novih disciplin na olimpijski spored je proces. Treba je vedeti, da svetovni pokal za dekleta traja šele od sezone 2010/11. Vse skupaj še ni dovolj razvito. Pa ne govorim o razširjenosti med državami. Tega je kar veliko. A na olimpijske igre vse novo pride bolj počasi."

Najprej globusa, potem medalja

Peterka je optimističen, da bi lahko kakšna žlahtna medalja padla tudi v moški konkurenci. To, da Anže Lanišek skače toplo-hladno, ga celo veseli: "Takšnega skakalca imam raje kot koga, ki je konstantno deseti. Vsaj računaš lahko, da bo skočil na vrh. Zdaj pa – če uspe, uspe, če ne, bo pa drugič. Vem pa, da je na Lanišku vedno pritisk. Kolikor ga poznam, se ob slabih rezultatih sekira. Tudi zato bo dal vse od sebe."

Kot je to storil Peterka v družbi Roberta Kranjca, Petra Žonte in Damjana Frasa v Salt Lake Cityju 2002, ko so skakalci osvojili prvo medaljo za Slovenijo. Bronastega leska je bila. "Hranim jo doma v Moravčah. Iskreno, le redkokdaj jo pogledam, spomini so pa fajn." In čeprav gre za olimpijsko medaljo, Peterka iskreno prizna: "Ne bi mogel reči, da kolajna sodi na vrh vseh mojih lovorik. Tam sta kristalna globusa. Pa morda še kakšna druga lovorika. Imam srečo, da jih je bilo kar nekaj. Šele potem pride na vrsto olimpijada."