To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami.
"To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar Nata. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.
Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.
Mirovna pogajanja ali padec Kijeva?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sprejel predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina in je pripravljen na mirovna pogajanja in sklenitev premirja, je v Kijevu sporočil njegov tiskovni predstavnik Sergej Nikiforov, so v petek pozno zvečer javile tuje tiskovne agencije.
"Moram zavrniti očitke, da smo zavrnili pogajanja. Ukrajina je bila in je vedno pripravljena na pogajanja o miru in premirju. To je naše trajno stališče. Sprejeli smo predlog ruskega predsednika," je zapisal na svojem facebook profilu.
Po besedah Nikoforova potekajo posvetovanja o kraju in času pogajanj. Prej ko se bodo pogajanja začela, več bo možnosti za vrnitev v normalno življenje, je dodal.
Po drugi strani različni viri poročajo, da se je zvečer v Kijevu oglasila sirena celo za zračno nevarnost in da se slišijo eksplozije. V mestu Melitopol pa naj bi bila zadeta bolnišnica.
Ukrajinski predsednik se je na državljane obrnil s sporočilom, da bo ta noč natežja doslej: "Sovražnik bo močno napadel in mi se moramo ubraniti. Mnoga naša mesta so na udaru ... Ne smemo izgubiti prestolnice."
Zelenski je povedal, da v nekaj urah pričakuje ruski napad na Kijev. Prebivalce je pozval, naj odločno branijo mesto. "O usodi države se odloča prav zdaj," je rekel. V diplomatskih stikih naj bi bil Zelenski namignil tudi, da ga morda zadnjič vidijo in slišijo.
Da je pred prebivalci ukrajinske prestolnice "zelo težka noč", je pred tem opozoril župan Kijeva Vitalij Kličko. "Zahvaljujem se prebivalcem mesta za njihovo pripravljenost braniti prestolnico in državo."
Rusija ni podprla resolucije, ki obsoja napad na Ukrajino
Varnostni svet Združenih narodov pričakovano ni potrdil predloga resolucije z obsodbo ruskega napada na Ukrajino, saj je Rusija, stalna članica Varnostnega sveta, izkoristila pravico do veta.
Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta. Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala, Rusija pa je glasovala proti.
Kot so pojasnili diplomati ZN, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.
Predlog resolucije je najostreje obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteval, naj se nemudoma ustavi, ruske enote pa naj se takoj umaknejo nazaj v Rusijo. Predlog je prav tako izrazil trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Predlog resolucije je prav tako obsodil rusko priznanje neodvisnosti separatističnih proruskih republik Doneck in Lugansk. Obsodil je tudi kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Generalna skupščina ZN bo prihodnji teden razpravljala in glasovala o podobni resoluciji. Rusija tam nima pravice do veta.
Ruska vojska vdrla v Kijev
Ruska vojska je v petek vdrla v Kijev, so na Twitterju potrdile ukrajinske obrambne sile. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da je sovražnik vstopil v četrt Obolon, ki je okoli 9 kilometrov oddaljena od parlamenta v središču mesta. Prebivalce je ministrstvo pozvalo, naj se ruski vojski uprejo z molotovkami in naj si poiščejo primerno zatočišče. "Miroljubni prebivalci, bodite previdni. Ne zapuščajte hiš," so še zapisali na Twitterju.
Rusija pripravljena vstopiti v pogajanja z Ukrajino
Kremelj je pozdravil poziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o pogajanjih med državama in sporočil, da je predsednik Vladimir Putin pripravljen poslati delegacijo v belorusko prestolnico Minsk na pogovore z Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik je Rusijo dvakrat pozval k dialogu. Prvi predlog za pogovore je podal pozno v sredo tik pred rusko invazijo, drugega pa v četrtek zvečer. Zelenski je opozoril, da je njegov glavni cilj doseči mir v Ukrajini in zagotoviti varnost njenih državljanov, zato se je pripravljen pogovarjati z vsemi tudi z Rusijo v različnih oblikah in na katerem koli mestu.
Njegova poziva je danes pozdravil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da je Putin pripravljen poslati delegacijo na pogovore v Minsk, ki je v preteklosti že gostil mirovne pogovore med Kijevom in Moskvo. Po navedbah Kremlja je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pripravljen ustvariti pogoje za srečanje ruske in ukrajinske delegacije.
V Kijevu se je pojavila ideja, da bi lahko Ukrajina v zameno za mir obljubila, da bo sprejela nevtralen status glede članstva v Natu. Moskva pa je ponudbo za pogajanja o nevtralnem statusu Ukrajine sprejela kot korak v pravo smer, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija sicer še naprej zagovarja svojo vojaško intervencijo v Ukrajini kljub vse večjim kritikam sveta. Pri tem je Peskov napovedal tudi, da namerava Rusija uvesti protisankcije v skladu s svojimi interesi.
Slovenski zračni prostor za zavezniška letala
Zvečer je slovenska vlada na izredni seji sprejela odločitev o omejitvah v zračnem prostoru Republike Slovenije, da bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba našega zračnega prostora za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata in zagotovljena ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa. Omejitve ne bodo vplivale na izvajanje rednega letalskega prometa, so sporočili po seji.
Zaradi "zelo zaostrenih varnostnih razmer v Ukrajini" je vlada razpravljala tudi o delovanju kontingenta Slovenske vojske v Latviji v sklopu izvajanja Natovih odzivnih aktivnosti v podporo okrepljeni zavezniški odvračalno-obrambni drži.
Sprejela je tudi nekatere dodatne ukrepe kriznega odzivanja ter sklep o pomoči Ukrajini v vojaški opremi. Podrobnosti urad vlade za komuniciranje (Ukom) ni sporočil.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sicer pozvalo vse, ki so pripravljeni braniti državo, naj se oglasijo. Ne glede na starost. Sodelovali bodo lahko tudi starejši od 60 let.
"Najhujši paket" EU-sankcij, oglasili so se v Moskvi ...
Zunanji ministri EU so na zasedanju v Bruslju na seznam sankcij, ki jih Evropska unija zaradi invazije na Ukrajino uvaja proti Rusiji in začnejo veljati s soboto, dodali ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je po zasedanju potrdil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
"Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je povedal novinarjem. Sankcije med drugim vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v EU. Borrell je dodal, da je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema - Belorusije in Sirije, Aleksandru Lukašenku in Bašarju al Asadu.
"Danes smo sprejeli nov sveženj ukrepov, ki bo občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji," je po izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju povedal slovenski minister Anže Logar. "Gre za najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdajkoli sprejela proti katerikoli državi," je rekel v videoizjavi za slovenske novinarje.
Ni trajalo dolgo, da so se oglasili v Moskvi. Odnosi med Moskvo in Zahodom se približujejo točki brez vrnitve, je za rusko televizijo izjavila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova. Sankcije Zahoda proti Putinu in Lavrovu da so "primer in dokaz popolne nemoči zunanje politike" Zahoda.
O drugem svežnju sankcij proti Rusiji so se na kriznem zasedanju v Bruslju v četrtek dogovorili voditelji članic EU. Ne vključuje pa možnosti izključitve Rusije iz mednarodnega sistema plačil Swift, k čemur glasno pozivajo ukrajinske oblasti in nekatere države.
O tem vprašanju je danes potekala ena daljših razprav ministrov, je povedal Logar. Kot je pojasnil, nasprotovanje temu ukrepu pojenja. Več držav je izrazilo, da se zavedajo posledic, ki jih bo ta ukrep imel za njihovo gospodarstvo, a da so glede na težo zgodovinskih dogodkov pripravljene sprejeti to škodo.
Logar je ob tem pojasnil, da se v EU usklajuje "še strožji paket, še z večjim vplivom na rusko gospodarstvo". Kaj konkretno bo v njem, pa za zdaj ni mogoče predvideti, je dejal.
Pogovori se bodo v naslednjih dneh nadaljevali z jasno željo po uskladitvi tretjega svežnja sankcij, ki bo nadgradil doslej sprejeta svežnja. Če bo doseženo soglasje, bo v tretjem svežnju tudi vprašanje Swifta - če ne bo ugotovljeno, da lahko mednarodna skupnost na drug način doseže še resnejše gospodarske posledice za Rusijo, je pojasnil minister.
"Slovenija podpira stroge sankcije, ki imajo odvračalni učinek in ki bodo jasno povedale, da so tovrstna ravnanja nesprejemljiva," je še poudaril.
Lavrov: Rusija želi demitalizirati Ukrajino
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je cilj invazije na Ukrajino demilitarizacija ukrajinskih sil. Na vprašanje, ali želi Rusija tudi strmoglaviti demokratično državo, je minister odgovoril, da Ukrajine ni mogoče označiti za demokratično.
Zelenski: Napadajo tudi civiliste
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes obtožil ruske enote, da v invaziji na Ukrajino napadajo civilna območja. Prepričan je, da se bo za končanje vojne morala Moskva slej ali prej pogovarjati s Kijevom. Rojake je pohvalil za junaštvo in jim zagotovil, da ukrajinske sile delajo vse, kar je v njihovi moči, da jih zaščitijo. "Ukrajinski protiletalski sistemi branijo naše nebo," je dejal.
Dirke za VN Rusije ne bo
Zaradi ruske ofenzive na Ukrajino se je krovna zveza Fia odločila, da odpove dirko formule 1 za veliko nagrado Rusije. "V teh okoliščinah je nemogoče organizirati dirko za veliko nagrado Rusije," so sporočili. "Žalostno in pretreseno opazujemo razvoj dogodkov v Ukrajini, nadejamo se, da se bo sedanja kriza rešila hitro in mirno," so zapisali. Že včeraj je štirikratni prvak formule 1 Sebastian Vettel dejal, da se dirke v Rusiji ne bo udeležil, če ne bo prej odpovedana.
Mednarodni olimpijski komite (Mok), ki je obsodil rusko vojaško invazijo na Ukrajino, kar je pomenilo tudi kršenje olimpijskega premirja, pa je vse športne zveze pozval k odpovedi ali preselitvi prihajajočih tekmovanj v Rusiji in Belorusiji. Resno morajo jemati kršenje olimpijskega premirja ter prvenstveno zagotoviti varnost športnikov, poudarja Mok.
Štiri, morda pet milijonov beguncev
Agencija Združenih narodov za begunce je ocenila, da bi lahko Ukrajino, če se bo položaj še poslabšal, zapustilo štiri milijone ljudi. Unicef pa pričakuje, da bi se lahko iz Ukrajine zateklo pet milijonov ljudi, ki bi jih lahko sprejeli v Moldaviji, Romuniji, na Poljskem, morda pa tudi na Madžarskem in Slovaškem.
"Pravijo, da civilni objekti zanje niso tarča. Vendar je to še ena njihova laž. V resnici ne razlikujejo med območji, kjer delujejo," je bil kritičen do ruskih sil v video posnetku. Prebivalce je pozval k medsebojni solidarnosti.
V Bruslju obnašanje Putina primerjali z ravnanjem nacistov
Ruski predsednik Vladimir Putin želi uničiti Ukrajino, pri čemer trdi, da želi v državi odpraviti nacizem, a se sam obnaša kot nacisti, je danes v Bruslju dejal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano.
"Nihče ne ve, kaj je njegov cilj," je Stano odgovoril na vprašanje, kako v EU razumejo cilje vojne v Ukrajini, ki jo je sprožil Putin. Jasno je, kam njegovo ravnanje vodi - uničiti želi Ukrajino in prizadeti Ukrajince, kar je nehumano, necivilizirano in ne sodi v Evropo 21. stoletja, je dodal.
"Nikoli pa ni razglasil, kaj je njegov glavni in končni cilj. Vselej pravi, da preprečujejo genocid, kar je popoln nesmisel, saj ga sam izvaja oziroma ga bo. Govori o tem, da želi v Ukrajini odpraviti nacizem, a se sam obnaša kot nacisti. Vse je v njegovi glavi," je dejal Stano.
EU torej po govorčevih besedah ne more analizirati tega, kaj želi doseči Putin, se pa pripravlja na vse scenarije in uvaja ostre sankcije v odziv na konkretna dejanja, kršitve mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Dejal je, da bo sam ostal v prestolnici in da se bodo ukrajinski vojaki borili, dokler bo potrebno.
Ukrajinski predsednik je prepričan, da se bo Rusija morala slej ali prej pogovarjati z Ukrajino. "Pogovarjati se bo morala o tem, kako ustaviti spopade in končati to invazijo. Prej ko se bodo pogovori začeli, manj bo izgub za samo Rusijo," je dejal v petek.
Zvečer je objavil še video, v katerem je skupaj s svojimi glavnimi sodelavci pred poslopjem predsedstva v središču Kijeva sporočil, da bodo kljub napredovanju ruskih sil ostali v ukrajinski prestolnici in branili "našo neodvisnost, našo državo".
Zelenski je tvitnil, da sta s predsednikom ZDA "ravnokar govorila o zaostritvi sankcij, konkretni vojaški pomoči ter protivojni koaliciji". Dodal je, da je Ukrajina hvaležna za močno ameriško podporo.
Kijev se pripravlja na možne nočne letalske napade.
Ruski umetniki: To je naša sramota
Številni ugledni ruski ustvarjalci so izrazili nasprotovanje ruskemu napadu na Ukrajino. "Vojna proti Ukrajini, ki jo je začela Rusija, je sramota. To je naša sramota, žal pa bodo morali odgovornost za to nositi še naši otroci, zelo mlada generacija in Rusi, ki se še niso rodili," so zapisali.
"Ne želimo, da bi naši otroci živeli v agresorski državi," piše v pismu, ki so ga podpisali pisatelji, filmski in drugi ustvarjalci ter predstavniki medijev. Med podpisniki sta tudi igralka Čulpan Hamatova in pisatelj Dmitrij Bjkov.
Rusija je napadla neodvisno sosednjo državo. "Pozivamo vse državljane Rusije, naj rečejo ne tej vojni," besede iz pisma navaja nemška tiskovna agencija dpa. Zahtevajo, da se vojna konča. Neodvisna Ukrajina ne predstavlja nevarnosti za Rusijo ali katerokoli drugo državo, poudarjajo.
Avtorica Ljudmila Uličkaja je zapisala: "To je politični zločin, ki bo pozneje kot tak tudi opisan v zgodovinskih knjigah. Dejstvo, da se je vojna začela po desetletjih miru, je katastrofa za človeštvo."
"Kultura bo morda sčasoma dala odgovor," je še zapisala. Odkritega protesta v ruski družbi ne pričakuje. "Naša družba je v najgloblji apatiji, depresiji in strahu." Oblastni aparat zatira vse oblike protestov.
Ruski televizijski voditelj Ivan Urgant se je odzval takole: "Strah in bolečina. Ne vojni." Po pisanju dpa je bila njegova priljubljena večerna oddaja na državni televiziji za petek zvečer odpovedana.
Kuleba: Tako je bilo, ko nas je napadla nacistična Nemčija
Drugi dan ruske invazije na Ukrajino je v prestolnici že ponoči odjeknilo več glasnih eksplozij. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da je Kijev tarča grozljivega raketnega napada. "Nazadnje, ko je naša prestolnica doživela kaj takega, je bilo leta 1941, ko jo je napadla nacistična Nemčija," je zapisal na Twitterju.
Sirene so na zračni napad v Kijevu opozorile okoli 4. ure po lokalnem času. Ostanki raket naj bi prileteli tudi na stanovanjsko naselje na jugovzhodu mesta. Kot je na Twitterju zapisal nekdanji boksar, sedaj pa župan Kijeva, Vitalij Kličko, so po prvih podatkih trije ljudje ranjeni, eden naj bi bil huje.
A svetovalec notranjega ministra Anton Heraščenko je na Telegramu objavil zapis, da je v naselje priletelo rusko letalo, ki ga je sestrelila ukrajinska vojska.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin pa je danes zgodaj zjutraj dejal, da so ruske sile, ki so v Ukrajino vstopile iz Belorusije, približno 30 kilometrov oddaljene od Kijeva. Ruski vojaki, ki so v Ukrajino prišli iz Rusije pa naj bi bili še nekoliko dlje, a prav tako napredujejo proti ukrajinski prestolnici.
Sirene so se danes zgodaj zjutraj oglasile tudi v mestu Lviv na zahodu države, rakete pa so zadele tudi letališče v mestu Ravine.
Ukrajinska vojska trdi, da se upira
Najbližje Kijevu so v četrtek spopadi potekali na vojaškem letališču v Gostomelu, ki leži na severnem obrobju prestolnice. Letališče je bilo tarča napada ruskih letalskih sil, ki so na območje prispele s helikopterji in se spopadle z ukrajinsko vojsko. Z ruskim zavzetjem bi lahko postalo izhodišče za ruske napade na Kijev.
Poveljstvo ukrajinske vojske je sporočilo, da vojska nudi močan odpor "ruskim okupatorjem" severozahodno od Kijeva. Po njihovih navedbah so v tamkajšnjih dveh naseljih večkrat ustavili "velike sovražne enote" na obrobju reke Teteriv. Most na reki je uničen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Drugod po državi je ukrajinsko obrambno ministrstvo danes zgodaj zjutraj poročalo o ruskem raketnem napadu na obmejne enote v Zaporožju, v katerem so bili mrtvi in ranjeni. Rusija izvaja tudi letalske napade na več mest.
Rusija je v četrtek zvečer, na prvi dan invazije, sporočila, da je izpolnila vse svoje cilje. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da so uničili 70 vojaških ciljev, med njimi enajst letališč.
Med pomembnejšimi je bil ruski prevzem nadzora nad območjem nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu, ki je blizu meje z Belorusijo in od Kijeva oddaljeno samo okoli 90 kilometrov. ZDA trdijo, da so tam zajeli ukrajinske vojake, poroča BBC.
Zelenski je napad na Černobil označil za "vojno napoved vsej Evropi", medtem ko je bilo v najbolj smrtonosnem četrtkovem napadu 18 ljudi ubitih v vojaškem oporišču blizu črnomorskega pristanišča Odesa.
V bombardiranju ubitih 13 vojakov, ki so branili otok v Črnem morju
Včeraj naj bi bilo na ukrajinski strani med vojaki in civilisti 137 žrtev. Med njimi je tudi 13 ukrajinskih vojakov, ki so varovali manjši otok Zminj (Kačji otok) v Črnem morju in se niso želeli predati ruski vojaški ladji. Umrli so med bombardiranjem, na spletu pa se je razširil posnetek njihovega zadnjega javljanja. Z ruske ladje so jih pozvali, naj se predajo, ukrajinski vojaki pa so odgovorili: "Ruska bojna ladja, je... se." Zelenski je napovedal, da bodo vsi posthumno odlikovani.
Putin: Lažje se bomo pogajali z vami kot s to bando neonacistov in odvisnikov od mamil
Vladimir Putin je danes ukrajinsko vojsko pozval, naj prevzame oblast v Kijevu ter vrže z oblasti predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove sodelavce: "Vzemite oblast v svoje roke. Mislim, da se bomo lažje pogajali z vami kot s to bando neonacistov in odvisnikov od mamil," je pozval v nagovoru, ki ga je predvajala ruska televizija.
Ruska vojska sicer danes, drugi dan invazije na Ukrajino, prodira v Kijev s treh strani, mesto bi lahko v ruske roke padlo že danes.
V Svetu Evrope suspenz
Zaradi agresije na Ukrajino je Svet Evrope suspendiral Rusko federacijo, ki sicer ostaja članica, do nadaljnjega pa bo brez pravice zastopstva v Odboru ministrov in v Parlamentarni skupščini SE.
Odločili so še, da sodnik iz Rusije ostaja član ESČP, ki je sodišče pri Svetu Evrope. Rusija se redno in po številu primerov rekordno pojavlja v postopkih pred strasbourškim sodiščem kot (sistematična) kršiteljica človekovih pravic.
Več držav poroča o visokem številu ukrajinskih beguncev
Ruske oblasti poročajo, da so iz vzhodne Ukrajine sprejele več kot 110.000 beguncev. "Rusija je zagotovila humanitarno pomoč ljudem, ki so se morali začasno preseliti iz Donecka in Luganska zaradi nenehnega obstreljevanja s strani ukrajinskih oboroženih sil," je po poročanju agencije Interfax danes povedal zunanji minister Sergej Lavrov.
Madžarska je izrazila pripravljenost za sprejem beguncev iz Ukrajine, je sporočil novoustanovljeni operativni štab za nacionalno varnost, ki ga vodi premier Viktor Orban. Osebe bodo tako lahko zaprosile za azil neposredno na Madžarskem, kar doslej ni bilo mogoče.
Romunija, ki je članica tako EU kot Nata, pa postopoma postaja tranzitna pot za vojne begunce iz sosednje Ukrajine. Po poročanju romunske tiskovne agencije Mediafax je v 24 urah iz Ukrajine v Romunijo vstopilo več kot 10.000 ljudi, kar je dvakrat več kot pred rusko invazijo.
Od 10.624 Ukrajincev, ki so vstopili v državo, jih je 3660 odpotovalo naprej, 11 oseb pa jih je zaprosilo za azil v Romuniji. Romunija ima v azilnih domovih skupaj 1100 mest, od katerih je polovica že zasedenih. Oblasti pa so sicer že izjavile, da bi lahko po potrebi Romunija teoretično sprejela pol milijona beguncev v začasna zatočišča.
Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije v manj kot dveh dneh zbežalo več kot 50.000 ljudi, večina v sosednjo Poljsko in Moldavijo, je sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Opozoril je, da se proti ukrajinskim mejam premikajo še mnogi, in se zahvalil vladam in prebivalcem držav, ki ohranjajo svoje meje odprte in sprejemajo begunce.
V ločenem tvitu se je Grandi še posebej zahvalil moldavski predsednici Maii Sandu, ker je dovolila ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, da varno prečkajo meje z Moldavijo. Zagotovil je, da bo UNHCR storil vse, da bodo Moldaviji pomagali pri pridobivanju mednarodne podpore, medtem ko sprejema begunce.
V Černobilu povečana radiacija
Ukrajinske oblasti so sporočile, da se je raven radioaktivnega sevanja na zaprtem območju okoli nekdanje jedrske elektrarne Černobil, ki so ga v četrtek zasedle ruske sile, močno povečala. Opozorili so, da bi utegnilo imeti to strašne posledice. Država je tudi obvestila Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), da ne nadzoruje visokoradioaktivnih gorivnih palic iz jedrske elektrarne, v kateri se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča doslej. "V rokah agresorja lahko ta pomembna količina plutonija-239 postane jedrska bomba, ki bo tisoče hektarjev spremenila v mrtvo puščavo," je sporočilo ukrajinsko okoljsko ministrstvo.
Ukrajinski parlament je ločeno sporočil, da podatki avtomatskega nadzornega sistema na območju Černobila kažejo, da je stopnja sevanja gama žarkov višja kot običajno. Dodali so, da je zaradi ruske zasedbe v tem trenutku nemogoče ugotoviti razloge za to spremembo.
Po drugi strani je tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov zatrdil, da je stopnja radioaktivnosti pri nekdanji elektrarni normalna.
Strokovnjaki za zdaj domnevajo, da gre predvsem za učinek povečanega pretoka ljudi in vojaških vozil na območju zaprte nuklearke, kar je povzročilo dvigovanje radioaktivnega prahu s tal. Bolj jih skrbi za delujoče ukrajinske jedrske elektrarne.
Po eksploziji v četrtem reaktorju elektrarne v Černobilu aprila 1986 so območje okoli elektrarne v velikosti Luksemburga razglasili za zaprto območje.
