V domnevnem izraelskem napadu je bil v noči na sredo v Teheranu ubit politični vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija. Novico je prvo sporočilo palestinsko gibanje, na čelu katerega je bil. Kasneje je smrt potrdil tudi Teheran. Tako Hamas kot Iran sta napovedala maščevanje. Brigade Ezedina Al Kasama, torej militantno krilo gibanja Hamas, so ob smrti Hanije sporočile, da je uboj vodje vojno z Izraelom dvignil na novo raven. Opozorili so na strahotne posledice za celotno regijo. Več držav je medtem posvarilo pred nadaljnjim zaostrovanjem v regiji, ki jo že pretresa vojna v Gazi, kjer izraelske sile vsakodnevno pobijajo palestinske civiliste.
Ismail Hanija in Hamas
Politični vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija, ubit v Iranu, je gibanju pripadal od ustanovitve leta 1987 med prvo intifado. Kljub ostri retoriki je veljal za zmernejšega pragmatika. Rodil se je v begunskem taborišču Al-Šati na območju Gaze leta 1963. Leta 1987 je na Arabski univerzi v Gazi diplomiral iz arabske književnosti. Do leta 1993 je bil Hanija večkrat zaprt, za šest mesecev so ga tudi izgnali v južni Libanon.
Kmalu je postal varovanec šejka Ahmeda Jasina, ustanovitelja in duhovnega vodje gibanja Hamas. Leta 2003 je preživel poskus atentata nanj in na Jasina, ki pa je bil ubit leto pozneje. Na parlamentarnih volitvah v Gazi leta 2006 je bil presenetljivo izvoljen za predsednika vlade Palestinske uprave, ko je tesno premagal predstavnika rivalskega Fataha. Leta 2018 je bil uvrščen na ameriški seznam globalnih teroristov. V sedanjih izraelskih napadih v Gazi je bilo ubitih več kot 30 članov njegove družine, aprila tudi trije njegovi sinovi in štirje vnuki.
Po navedbah iranske revolucionarne garde je bil Hanija skupaj s telesnim stražarjem ubit v napadu na rezidenco na severu Teherana, kjer se je v torek udeležil slovesne prisege novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana. Glede na poročila je bil atentat izveden okoli 2. ure zjutraj po krajevnem času (ob pol enih po srednjeevropskem času) z vodeno raketo, ki je ciljala na njegovo rezidenco.
Izrael se še ni odzval, Iran napovedal maščevanje
Izrael se v zvezi z napadom uradno ni odzval. Je pa izraelsko vodstvo v preteklosti obljubilo maščevanje voditeljem Hamasa zaradi napada njegovih pripadnikov na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani. V Teheranu, kjer so prepričani, da za napadom stoji Izrael, so se na uboj Hanije na iranskih tleh ostro odzvali. Novi iranski predsednik Pezeškian je sporočil, da bo branil ozemeljsko celovitost in poskrbel, da bodo teroristični napadalci obžalovali svoje strahopetno dejanje. Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, pa je dejal, da je maščevanje Izraelu dolžnost Teherana.
V Iranu so ob smrti Hanije razglasili tridnevno žalovanje. V Teheranu naj bi v četrtek potekala pogrebna slovesnost za Hanijo, nato pa bodo njegove posmrtne ostanke prepeljali v Katar, kjer ga bodo v petek pokopali. Atentat na Hanijo je obsodilo tudi več drugih držav, med njimi Katar in Turčija, ki veljata za pomembna regionalna akterja na Bližnjem vzhodu, pa tudi Moskva in Peking. Vsi so opozorili pred nevarnim zaostrovanjem v regiji. Katar, ki je ponudil zatočišče političnemu vodstvu Hamasa, med drugim Haniji, in je posredoval v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, je opozoril, da smrt Hanije predstavlja nevarno stopnjevanje terorja in bo spodkopalo možnosti za mir. Ankara, ki je uboj Hanije pripisala Izraelu, pa je obsodila sramoten atentat, katerega namen je tudi razširiti vojno v Gazi regionalno.
Potrdili smrt Šukra
Napad je obsodilo tudi proiransko libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki velja za zaveznika Hamasa. Kot je sporočilo, bo njegova smrt še okrepila odločenost v uporu proti Izraelu. Jemenski uporniški hutijevci, ki jih podpira Iran, so uboj vodje Hamasa označili za gnusen teroristični zločin. Po smrti vodje Hamasa je zavezništvo različnih palestinskih skupin na Zahodnem bregu pozvalo k splošni stavki in protestnim shodom na zasedenem območju.
V napadu na libanonsko prestolnico Bejrut naj bi bil v torek zvečer po navedbah izraelskih sil ubit Fuad Šukr, eden najvišjih poveljnikov Hezbolaha. Gre za odgovor Izraela za napad na Golanski planoti konec prejšnjega tedna, v katerem je umrlo dvanajst otrok.
Fuad Šukr in Hezboah
Fuad Šukr z vzdevkom Al Hadž, višji poveljnik Hezbolaha in tesen zaupnik vodje tega šiitskega oboroženega gibanja v Libanonu Hasana Nasrale, naj bi bil ubit v izraelskem napadu na Bejrut. Ameriška vlada ga je iskala zaradi njegove vloge v bombnem napadu leta 1983, v katerem je bilo ubitih približno 300 ameriških in francoskih vojakov v Bejrutu. State Department je za informacije o Šukru od leta 2017 ponujal nagrado pet milijonov dolarjev.
Izraelska vojska je Šukra obtožila za sobotni napad, v katerem je bilo ubitih dvanajst otrok na Golanski planoti, ki je pod izraelskim nadzorom. Izraelci so ga imeli za izkušenega veterana, ki naj bi bil intenzivno delal na razvoju Hezbolahovega natančno vodenega raketnega aparata. Šukr je bil rojen leta 1962 v libanonski vasi Al nabi Šajat. Vojaško izobrazbo naj bi bil pridobil na Univerzi imama Hoseina v Teheranu. Iranska revolucionarna garda naj bi sicer denarno podpirala Hezbolah že od leta 1980, torej od islamske revolucije v Iranu.
Izraelska vojska je sporočila, da je z natančno usmerjenim zračnim napadom na štab Hezbolaha v Bejrutu ubila Šukra. Libanon njegove smrti ni potrdil, varnostni viri iz Bejruta pa trdijo, da ga v času napada ni bilo v stavbi, a je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Šukr bil ranjen in naj bi napad preživel. A pod ruševinami stavbe v Bejrutu naj bi danes le našli truplo Šukra, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu Hezbolaha.
V izraelskem napadu na Hezbolahov štab v južnem delu libanonske prestolnice, po katerem se je zrušila sosednja večnadstropna stanovanjska stavba, so bili v torek sicer ubiti trije ljudje, od tega dva otroka, je danes sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Še vsaj 74 ljudi je ranjenih.
Libanonski premier Nadžib Mikati je dejal, da je šlo za kaznivo dejanje v nizu agresivnih operacij, v katerih so bili ubiti civilisti, kar je jasna in izrecna kršitev mednarodnega prava. Tudi v Teheranu in Moskvi so izraelski napad na Bejrut označili za očitno kršitev mednarodnega prava.
Izrael naj bi sicer o napadu predhodno obvestil tudi Washington, kjer so v torek izrazili skrb zaradi možnosti morebitnega izbruha vsesplošnih spopadov med Izraelom in Hezbolahom. To želijo preprečiti tudi Združeni narodi, ki so v torek vzpostavili stik z oblastmi v obeh državah. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je zanikal, da bi jih Izrael predhodno obvestil o napadu.