Pred dnevi je časnik Večernji list objavil članek o astronomski podražitvi 300-gramske Kanditove Riki riževe čokolade. Julija so poročali, da je cena najprej s 3,29 evra poskočila na 6,29 evra, pred kratkim pa so ceno na Hrvaškem dvignili na kar 8,99 evra. To pomeni, da je cena pri zadnji podražitvi narasla za več kot 40 odstotkov, pri prvi pa za okoli 90 odstotkov. Po objavi članka o zadnji podražitvi so iz družbe Kandit sporočili, da so ceno spet spustili na 6,19 evra.
Nato pa se je hrvaškemu časniku oglasil bralec iz Bosne in Hercegovine, ki je sporočil, da ista čokolada v tamkajšnjih trgovinah stane 5,85 konvertibilnih mark, kar znese približno 2,99 evra. Pri Večernjem listu so tako zapisali, da je cena v BiH več kot polovico nižja kot na Hrvaškem.
V hrvaški družbi Kandit so za časnik pojasnili, da je tako velika razlika v ceni nastala zaradi razlike v strukturi trgov v obeh državah. "Proizvajalec nima vpliva na končno ceno. V tem primeru gre za akcijsko ceno, moramo pa poudariti, da ne moremo primerjati redne cene s kataloško akcijsko ceno," so za Večernji še pojasnili v družbi.
Omenjene čokolade glede na podatke na spletu pri večini slovenskih trgovcev sicer ni mogoče dobiti. Našli smo jo le pri trgovski verigi Jager, kjer cena znaša 3,19 evra oziroma 2,19 evra za 200-gramsko pakiranje.
Enormna podražitev kakava
Kot smo že poročali, so cene kakava v svetu precej poskočile, to pa zdaj čutijo tudi končni kupci. V prvi polovici leta smo pisali, da so cene v letu in pol narasle za več kot 300 odstotkov.
Pri slovenski družbi Gorenjka so takrat za Večer pojasnili, da je nenaden porast cen kakava posledica več dejavnikov, med njimi so naraščajoči stroški proizvodnje, višje cene gnojil, špekulativni nakupi na svetovnih borzah ter ekstremne vremenske razmere v regijah, kjer kakav gojijo. Slonokoščena obala je lani dostavila za 39 odstotkov manj kakavovih zrn.
Cene hrane v regiji
BDP na prebivalca je bil v standardih kupne moči v Sloveniji lani za devet odstotkov nižji od povprečja EU, dejanska individualna potrošnja na prebivalca pa je bila manjša za 13 odstotkov. Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, pa tudi hrane in brezalkoholnih pijač, so bile v Sloveniji nižje kot v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Evropska primerjava ravni cen skupin proizvodov in storitev, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, kaže, da je raven cen v Sloveniji leta 2023 dosegala 91 odstotkov povprečja ravni cen v EU. Od držav članic unije je imela v povprečju najdražje proizvode in storitve za končno potrošnjo Danska (143 odstotkov povprečja EU), najcenejše pa Romunija (60 odstotkov povprečja EU).
Razlike med Slovenijo in sosednjimi državami v cenah opazovanih skupin proizvodov in storitev so bile najizrazitejše pri gostinskih in nastanitvenih storitvah: cene teh storitev so bile v Avstriji višje za 21 odstotkov, v Italiji za 20 odstotkov in na Hrvaškem za en odstotek, na Madžarskem pa nižje za 20 odstotkov.
Precej so se razlikovale tudi cene v skupini prometna sredstva. V vseh sosednjih državah so bile cene višje kot v Sloveniji, najizraziteje v Avstriji in na Madžarskem, in sicer za 14 oz. deset odstotkov. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile v Avstriji v povprečju višje za pet odstotkov, v Italiji za dva odstotka in na Hrvaškem za en odstotek, medtem ko so bile cene na Madžarskem enake kot v Sloveniji. (STA)