Bonbon
Pravi ali ruski čaj je poparek listov čajevca (Camellia sinensis), grma ali drevesa, ki je včasih rasel na jugu Kitajske in v Burmi. Danes ga gojijo v Indiji, Keniji, na Šrilanki, Javi in drugod, kjer je primerno podnebje. Z grmov čajevca nabirajo le popke in nekaj mladih listov in to vsaka dva tedna. Čaj obirajo ročno. Ravno natančnost pobiranja se zrcali v kakovosti čaja. Glede na način predelave ločimo črni čaj, oolong čaj in zeleni čaj. Za črni čaj pustijo liste fermentirati do konca. Tako dobijo suhe liste z mnogo kofeina. Za oolong čaj fermentacijo prekinejo nekje na polovici. Zeleni čaj pa pripravijo tako, da kmalu po nabiranju z vročo paro prekinejo vse procese in ga posušijo. Tako v zelenem čaju ostane največ raznolikih učinkovin. Poleg vode in mleka je pravi čaj najpogostejša pijača človeštva. Najbolj popularen je črni čaj, ki vsebuje precej kofeina in deluje kot poživilo. Vse bolj pa se uveljavlja zeleni čaj, ki zaradi načina predelave vsebuje zelo veliko ugodno delujočih učinkovin. Listi čajevca vsebujejo hlapna olja, minerale, vitamine, alkaloide in polifenole. Vse oblike čaja imajo protibakerijsko delovanje in so antioksidanti, vendar učinkovitost pada, čim bolj je čaj temen. Večina učinkovin čaja spada med polifenole. Flavonoidi delujejo protivnetno, proti bakterijam in virusom ter utrjujejo stene žil. Čreslovine v čaju imajo poleg antioksidativnega in antibakterijskega delovanja tudi možnost vezanja tujih molekul in pomagajo pri razstrupljanju telesa. Novejše raziskave so potrdile, da je v vseh vrstah čaja precej vitamina C.
Zdravilni učinki
Liste čajevega grma so začeli kot napitek uporabljati že pred več kot tri tisoč leti in so dobili svoje mesto tudi v tradicionalni kitajski medicini. Danes vemo, da učinkovine iz čaja in njegovi izvlečki pomagajo pri vrsti težav. Čaj ureja prebavne motnje, preprečuje drisko, zmanjšuje možnost okužb, ščiti pred kariesom, spodbuja imunski sistem ter zmanjšuje tveganje kardio-vaskularnih obolenj. V novejšem času ugotavljajo, da nekatere učinkovine preprečujejo nastanek ali razvoj rakastih celic pri kožnem raku, raku na dojki, raku na želodcu in kroničnem gastritisu. Prekomerno uživanje čaja pa prinaša nevarnost nespečnosti, nervoze in razdraženega želodca zaradi prevelike količine kofeina ter težave s sprejemanjem železa iz hrane, kar lahko vodi do slabokrvnosti.
Pravi čaj pripravljamo kot poparek. Za vsako skodelico uporabimo eno čajno žličko čaja; namakamo ga od tri do pet minut. Z dolžino namakanja nadzorujemo njegovo trpkost in aromo. Pri tem pa je poleg izbora vrste čaja pomembna tudi voda. Najprimernejša je mehka, vroča in ne vrela voda, saj najmanj vpliva na okus čaja. V povezavi s pitjem čaja so se v Aziji razvili različni obredi. Najznačilnejša je japonska čajna ceremonija, obstajajo pa še kitajska in korejska, ki se v podrobnostih in protokolu ločijo med seboj. Čaj z mlekom so angleški kolonialni uradniki prinesli iz takratne kolonije Indije in je bolj različica priprave indijskega čaja. Tam čajne lističe prevrejo v mešanici polnomastnega mleka in nekaj vode. Tak čaj ima svojevrsten kremast okus.
Dodatki za več arome
Zelo zanimiva je kombinacija črnega čaja z aromatičnimi zelišči. Najbolj znan je črni čaj aromatiziran z oljem bergamota, ki ga poznamo pod imenom Earl Grey. Zeleni čaj z jasminom so že pred stoletji cenili Japonci. Posebno dimenzijo čaju pa doda malo mete ali citronke, ki prinese zeliščni ton v čajev okus. V arabskih deželah in v Indiji v čaj dodajajo tudi zelišča, ki jih bolj poznamo kot začimbe. Največ kardamoma uporabijo v arabskem svetu ravno za aromatiziranje črnega čaja, ki ga ponudijo gostom.
