Evropejci so včasih nosili dolge rokave in hlače ter klobuke, na soncu niso delali, ko je bilo najmočnejše, med kopanjem pa je bilo telo v celoti pokrito, a po drugi svetovni vojni se je veliko spremenilo - s standardom je namreč naraščal tudi prosti čas in dopustovanje je zagorelost utrdilo kot znak najvišjega družbenega razreda, čeprav je v bistvu poškodba. S porjavelostjo, ki jo sprožijo poškodovana jedra celic, se naša koža namreč brani pred UV-žarki in fotostaranje se zato nikakor ne zgodi šele z opeklino.
Učinki UV-žarkov
UVA-žarki prodrejo globoko v kožo in kratkotrajno porjavelost sprožijo s prenosom melanina iz globljih plasti proti površini. Ob tem tvorijo proste radikale in dolgoročno spremenijo celice, izsušijo kožo, poškodujejo kolagenska vlakna, kar povzroči prezgodnje staranje, alergijo na sonce, motnje pigmentacije ter ne nazadnje kožnega raka. V povrhnjico (epidermis) pa prodrejo tudi UVB-žarki, zato prav tako porjavi in je dovzetna za sončne opekline, alergijske reakcije in kožnega raka. Dobra zaščita tako pred UVA- kot UVB-žarki je torej nujna.
Preprost test
Razliko med okvarjeno, prezgodaj postarano kožo zaradi sonca ter njeno dejansko starostjo lepo vidimo ob primerjanju zunanje in notranje strani podlahti ali nadlahti ter med zmeraj pokritimi deli trupa in obrazom, vratom, dekoltejem, zgornjim delom hrbta.
Koj potem povedo zaščitni faktorji? Kolikokrat dlje smo lahko na soncu, preden nas opeče. Če bi bili nezaščiteni po denimo 15 minutah rdeči kot kuhani raki, smo s faktorjem 15, vsaj v teoriji, pred opeklinami varni tolikokrat dlje, kar je 225 minut. Faktor fotostaranja je pri tem okoli trikrat nižji, kot piše na embalaži. Pa še to, če smo kremo seveda dovolj enakomerno in debelo nanesli, kar ponavadi ni pravilo, zato so posledice izpostavljanja soncu vse pogosteje opazne že pri dvajsetih letih ali celo prej.
Pri svetlopoltih namreč že ena opeklina v otroštvu pusti rjave lise, recimo na ramenih, zunanjih delih rok, nosu, licih. Imenujemo jih sončne pege, a so prvi znaki fotostaranja, ki jim z leti sledijo sprva drobne, nato globlje linije in gube, rdeče žilice, stanjšana ali zadebeljena rumenkasto obarvana koža, pomnoženo število kožnih izrastkov, neenakomerna pigmentacija.
Bolje preprečiti
Najboljša zaščita pred soncem so seveda izogibanje neposrednemu sevanju, uporaba oblačil in pokrival z vsaj šestcentimetrskim robom ter sončnih očal in uporaba zaščitnega faktorja na odkritih delih telesa, kadar se dalj časa zadržujemo na prostem. Faktor 30 ali višji je vsekakor boljši od 20, saj moramo upoštevati manjši nanos od priporočenega, medtem ko faktorji 15 in manj ne zadoščajo. UVA- in UVB-filtri ter dodani antioksidanti poškodbe celičnih organov, tvorbo prostih radikalov in zmanjšanje imunskega odgovora preprečijo še dodatno. Med zaščitnimi pigmenti pa se ta hip veliko govori o železovem oksidu, ki prepreči dostop vidne svetlobe do pigmentnih celic, melanocitov, ki naj bi vplivali na nastanek čezmerne pigmentacije – melazme. A kljub redni, pravilni in ponavljajoči se uporabi zaščitnih krem do kožnih celic še zmeraj prodre nekaj odstotkov UV-svetlobe in škodo, ki jo ta naredi, delno omilimo z geli po sončenju. Tem so v glavnem poleg vlažilnih snovi dodani še močni antioksidanti.
Pa prehranski dodatki?
Jemanje prehranskih nadomestkov ne daje večje zaščite pred UV-žarki kot faktor 3. Ob alergiji na sonce, pogostem srbečem izpuščaju na prsnem košu, ramenih in rokah, ki se navadno pojavlja prve dni izpostavljanja soncu, pomaga betakaroten, če smo ga začeli jemati vsaj tri tedne pred odhodom na dopust, v odmerku 50 mg na dan. Največ ga je v rdeči zelenjavi, sadju in zreli papaji.
Izbira in količina sta bistveni
Zaščita pred soncem je kot obleka - enake ne moremo imeti za plavanje, poletni in zimski šport, delo na prostem, službo. Za plavanje so tako najboljše vodoodporne z mineralnim zaščitnim faktorjem, pri poletnih športih in delu na prostem pa nemastne kreme, geli, stiki z lahko teksturo, ki se ne spirajo pri potenju. Organske filtre, ki ne puščajo sledi in leska, nanesemo v pisarni.
Pršila je treba pritisniti vsaj 25-krat, če želimo zaščititi telo srednje velikega odraslega. Ker je na plaži nanašanje treba ponoviti vsaj na dve uri ali po kopanju, so primernejša za posamezne dele telesa.
Pod umetnim soncem
Kreme za somoporjavitev so popolnoma varne, saj se reakcija zgodi na zgornjem delu vrhnjice, kjer so celice tik pred odluščenjem in nimajo več jeder, medtem ko, kot že rečeno, UV-žarki prodirajo skozi vse plasti kože in s tem okvarijo prav jedro živih celic, njihove organe in strukture. Pomemben je le enakomeren nanos, zato predtem naredite piling in kožo obilno vlažite.
Solariji pa no go! Varno in zdravo obsevanje z ionizirajočimi UV-žarki namreč ne obstaja, zato je solarije Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odsvetovala že pred 20 leti. Dokazano so namreč povezani s pojavom melanoma ter drugih vrst kožnega raka kot tudi fotostaranjem. Poleg tega povzročajo še odvisnost, tanoreksijo. Za njihovo uporabo pa ne obstaja nobena medicinska indikacija, čeprav so te trditve v javnosti dajali lastniki naprav še nedavno.
