Bonbon
Občutljivost na cvetni prah je med ljudmi različna - od kihanja, smrkanja, solzenja, srbenja do pojavljanja izpuščajev, draženja v grlu, težkega dihanja, suhega kašlja, nespečnosti in še kaj bi lahko dodali. Pri nekaterih se lahko razvije celo astma. In simptomi alergije na cvetni prah so za nameček še zelo podobni tistim, ki jih povzročajo virusne okužbe. Razlika je predvsem v tem, da virusni nahodi trajajo krajši čas in jih lahko spremlja povišana telesna temperatura, medtem ko pri senenem nahodu vztrajajo dlje časa, z njimi se vsako leto ob istem času borimo vedno znova.
Odgovori, ki jih ponuja medicina
Pri blažjih alergijskih oblikah za lajšanje neprijetnosti običajno posežemo po antihistaminikih, ki pa imajo tudi neželene učinke. Najmanj prijetna je zaspanost, pri nekaterih tako moteča, da morajo jemanje prekiniti. Ob tem naj omenimo še, da pri hujših alergijskih reakcijah ne zadostujejo. Zdravniki predpisujejo tudi kortikosteroidna pršila za nos, ki odpravljajo zamašenost, a se lahko uporabljajo zgolj tri do pet dni pri otrocih in pet do sedem dni pri odraslih, da preprečimo odvisnost. Sluznica v nosu zaradi odziva na zdravilo namreč oteče in tako hkrati povzroči težavo, ki naj bi jo zdravilo. Nos se ponovno zamaši, zato se uporaba stopnjuje, kar privede do poškodbe nosne sluznice.
V boju proti kihanju in pekočim očem
- Ko vdihnemo skozi nos, se na migetalke v njem ujamejo tudi delci prahu iz zraka. Tako nos ščiti naša dihala pred vstopom tujkov, hkrati pa je izpostavljen nečistočam in alergenom. Dobro je, da nosno sluznico pogosto očistite s fiziološko raztopino v spreju, da odpravite vzroke za neprijetno ščemenje.
- Za športne aktivnosti na prostem se raje odločite v času, ko je koncentracija cvetnega prahu nekoliko manjša, to je proti večeru. Še manj težav bo povzročal sprehod v dežju.
- Redno čistite oblazinjeno pohištvo in preproge ter perite zavese, saj se tudi na njih nabira cvetni prah. Na okna lahko namestite mreže, ki ne prepuščajo pelodnih zrn. Sesalnik za prah naj ima vgrajen pelodni filter. Ne pozabite na avtosedeže, ki so prav tako izpostavljeni zraku iz okolice.
- Cvetni prah se oprime tudi oblačil, kože in las, zato se doma vedno preoblecite v domača oblačila, si umijte obraz in pogosteje tudi lase. Perila ne sušite na prostem; če nimate na voljo sušilnice ali zastekljenega balkona, poskusite stojalo postaviti na hodnik ali si omislite sušilni stroj.
- Za zdravljenje alergij obstajajo različne metode, vendar se pred odločitvijo za katerokoli posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom alergologom. Učinkovite naravne metode so znane v homeopatiji, ajurvedi, akupunkturi in bioresonanci.
In narava?
Naravna rešitev za izrazito suhe, pordele, pekoče, razdražene in utrujene oči so kapljice, ki vsebujejo hialuronsko kislino in navadno smetliko. Seneni nahod ima precej opraviti tudi s stresom, saj je študija švedskih strokovnjakov iz leta 2005 denimo pokazala, da lahko simptome ublažite s samohipnozo. Ko se uležete, skušajte globoko dihati in sprostiti telo. Obstaja pa tudi vrsta drugih alternativnih možnosti, ki učinkujejo nežno in trajno. Vsako jutro in večer si sperite nos s slano raztopino, naredite kuro z oljem črne kumine, poskrbite za zadosten vnos magnezija in vitamina C ali preizkusite moč akupunkture.
Simptome blaži tudi aromaterapija z eteričnim oljem vrtnice - nekaj kapljic kanite v izparilnik ali si pripravite obkladke. Med homeopatskimi zdravili obstaja kompleksno sredstvo, ki pomaga tako pri akutnih kot pri kroničnih težavah, antropozofska medicina pa priporoča pršila z izvlečki limone in kutine, ki delujejo adstringentno in zaustavljajo curljanje iz nosu.
Še drugi koristni nasveti
Kadar se po uporabi pršila za nos takoj useknemo v robec, učinkovine ne delujejo, zato imejte glavo med vnosom zravnano. Razpršila z morsko vodo so prav tako v pomoč, saj ublažijo reakcijo in pomagajo sprostiti dihalne poti, mastna krema, kot je vazelin, pa prepreči cvetnemu prahu, da bi se ujel na nosnici ter zašel v dihala in jih dražil. Če vas oči zelo srbijo in so rdeče, si pripravite hladen obkladek. Nekateri alergiki, še posebno alergični na cvetni prah dreves, pa pogosto razvijejo še alergijo na sveže sadje in oreščke, denimo jabolka, kivi, breskve, mandlje in lešnike, zato se jim v tem času izogibajte. Nasprotno je z medom, ki je dobro znan blažilec alergijskih simptomov. In seveda stari dobri česen, ki velja za naravni antibiotik in antihistaminik. Vnetno reakcijo ublažijo še ribe, kot so sardele ali skuše, ki so bogat vir omega 3 maščobnih kislin.
Najpogostejši alergeni
- Marec: pelodi leske in jelše
- Marec-maj: pelodi breze, vrbe, bresta, platane, hrasta in topola
- Junij-julij: pelodi trav in žit
- Julij-avgust: ambrozije, kislice in pleveli
- Močni alergeni med pelodi dreves so breza, jelša in leska pa tudi kostanj. Med travami in pleveli je najmočnejša ambrozija.
In če nič od naštetega ne pomaga, se oglasite pri osebnem zdravniku. Mogoče ste primeren kandidat za imunoterapijo - najbližje, kar danes poznamo kot zdravljenje alergij. Nekaj let zapored boste dobivali izvlečke alergena (s pomočjo injekcij, tablet ali kapljic) in si tako krepili imunski sistem, da bo odpornejši proti alergenom.
