Bonbon
Prebavni sistem sestavljajo ustna votlina, žleze slinavke, požiralnik, želodec, jetra, trebušna slinavka, žolčnik, debelo in tanko črevo ter zadnjik. Njegovo delovanje ni odvisno samo od kakovostne in redne prehrane, marveč tudi od "malenkosti", ki jim pogosto ne posvečamo dovolj pozornosti, denimo kako žvečimo, ali med jedjo pogoltnemo preveč zraka, ali uživamo kakšna zdravila, ali pijemo alkoholne pijače, ali kadimo, ali smo telesno aktivni in podobno. Na prebavo lahko vplivajo že sprememba prehrane na potovanju, prenajedanje in uživanje antibiotikov, najpogostejše posledice pa so driska, zaprtje, napenjanje, spahovanje in zgaga.
Driske
Driska je verjetno najpogostejša akutna prebavna težava. Najpogostejše so driske, ki jih povzročajo bakterije, virusi ali zajedavci, zato bi morali posvetiti posebno pozornost higieni in ustrezni termični obdelavi hrane. Pri akutni driski je najbolj pomembno, da preprečimo dehidracijo in nadoknadimo tekočino in elektrolite, ki jih izgubljamo zaradi pogostega praznjenja črevesja. Vzroki za kronično drisko so lahko različni, zato mora zdravnik težavo najprej diagnosticirati in nato določiti ustrezno terapijo.
Leno črevesje
Pri zaprtju gre za motnjo gibljivosti črevesja, ki je v veliki meri posledica slabe prehrane, sedečega načina življenja, stresa, nezadostnega uživanja tekočin in nekaterih zdravil. Na splošno velja, da je človek zaprt, če gre na blato manj kot trikrat na teden. Drugi pokazatelji za leno črevesje so napenjanje pri praznjenju in občutek nepopolno opravljene velike potrebe. Prebavo lahko pogosto normaliziramo že tedaj, če v prehrano uvedemo z rastlinskimi vlakninami bogata živila. Poleg tega morajo biti obroki redni in raznovrstni, z ustreznim razmerjem ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Pomembno je, da smo telesno aktivni, da pijemo dovolj tekočine (najmanj 1,5 litra dnevno) in da prisluhnemo svoji potrebi po praznjenju črevesja.
Napenjanje
Meteorizem, nabiranje plinov v črevesju ali napenjanje, se lahko pojavi, ker med hitrim in požrešnim goltanjem hrane ali zaradi pogovarjanja med jedjo pojemo preveč zraka. Pojavi pa se lahko tudi zaradi fermentacije ostankov neprebavljene hrane v debelem črevesu. Iz prehrane bi morali izločiti hrano, ki nam povzroča težave, izboljšati svoje vedenje za mizo in se izogibati gaziranim pijačam.
Sindrom razdražljivega črevesa
Gre za motnjo gibljivosti črevesa, predvsem debelega, ki se odraža z izmenjavanjem driske in zaprtja, sluzastim in vodenim blatom, bolečimi krči pred praznjenjem črevesa, z napihnjenostjo, vetrovi, občutkom nepopolno opravljene velike potrebe ter lažnimi znaki iztrebljanja. Včasih se pojavljajo tudi želodčne težave, glavobol in bolečine v mišicah. Stanje se navadno poslabša uro ali uro in pol po jedi. V razvitejših državah se s tem sindromom sooča skoraj 20 odstotkov prebivalcev, najpogosteje ženske v srednjih letih. Da bi težave omilili, je treba nujno spremeniti nekatere navade - iz prehrane izločiti živila, ki napenjajo in ki posamezniku povzročajo težave. Hkrati bi se morali odpovedati kavi, alkoholu in cigaretam ter jesti redno in brez naglice. Če se stvari ne izboljšajo, sledi terapija z zdravili.
Crohnova bolezen
Ta kronična vnetna črevesna bolezen lahko prizadene katerikoli del prebavnega sistema, od ust do zadnjika. Njeni simptomi so kronična driska, boleči krči v trebušni votlini, izguba apetita in telesne teže ter tudi povišana telesna temperatura. Domnevajo, da je vzrok zanjo moteno delovanje imunskega sistema. Crohnovim bolnikom priporočajo uživanje hranljivih živil, ki ne puščajo veliko neprebavljenih ostankov in ki vsebujejo zmeren delež maščob. Predvsem pa morajo pri izbiri prehrane upoštevati lastne izkušnje. Simptome bolezni sicer zdravijo s kortikosteroidi in še nekaterimi drugimi vrstami zdravil.
Ulcerozni kolitis
Za to kronično bolezen debelega črevesa so značilne krvavo-sluzaste driske, zaradi katerih pacient izgubi velike količine dušika. Da bi to izgubo nadoknadili, priporočajo povečan vnos proteinov v organizem ter uživanje dodatnih vitaminov in mineralov. Dieto tudi v tem primeru določijo individualno.
Gastritis
V neposrednem prevodu gastritis pomeni vnetje želodčne sluznice. Njegovi simptomi so bolečina, pekoč občutek in pritisk v želodcu, napihovanje in spahovanje, slabost in bruhanje, izguba apetita, občutek preveč polnega želodca po jedi, včasih tudi krvavitev. Akutni gastritis se pojavi pri poškodbah površinskega sloja želodčne sluznice. Tedaj je najboljše, če nekaj časa ne jemo ničesar in pijemo le blage čaje. Kronični gastritis pa se lahko pojavi kot posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, dolgotrajnega uživanja protivnetnih zdravil, čezmernega uživanja alkoholnih pijač in kave. Ljudje z gastritisom bi se morali izogibati alkoholnim in gaziranim pijačam ter močnim začimbam, morali pa bi biti tudi pozorni na to, da je hrana ustrezno termično obdelana.
Dispepsija
Pri dispepsiji gre za skupek želodčnih težav z značilnimi simptomi (nekateri so enaki kot pri gastritisu, rani na želodcu in raku). Lahko se pojavljajo posamično ali sočasno. To so zgaga, slabost, bruhanje, takojšen občutek sitosti, bolečina v trebuhu, napihnjenost, spahovanje, vetrovi po jedi, zlasti po močno začinjeni ali mastni hrani, ter po zaužitju večje količine alkohola, kave ali čaja. Na splošno velja, da se z dispepsijo sooča tretjina odraslih ljudi, vzrok zanjo pa je čezmerno izločanje želodčne kisline. Težave izzovejo preveč mastna, preveč sladka in močno začinjena hrana pa tudi vroča in preveč hladna živila, obilni obroki, pozni večerni obroki, nezadostno prežvečena hrana, preskakovanje obrokov, debelost, uživanje večjih količin alkohola, kave in čaja, kajenje, določena zdravila, nekatere psihične težave, diabetes, bolezni ščitnice in ledvic ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori.
Ulkusna bolezen
Ulkusna bolezen je skupno ime za rano na želodcu in dvanajsterniku. Za ulkus dvanajsternika je značilna bolečina, ki jo pri praznem želodcu začutimo v zgornjem delu trebuha. Pri ljudeh z rano na želodcu se po obroku v želodcu pojavi občutek napihnjenosti in teže. Oboleli bi se morali izogibati obilnim obrokom, alkoholnim in gaziranim pijačam, kavi, cigaretam ter antirevmatičnim zdravilom in tudi tistim z acetilsalicilno kislino.
