Bonbon
Irski izseljenci so halloween v 17. stoletju prenesli v Ameriko, kjer se je sčasoma delno preoblikoval in skomercializiral. Nato se je v preobleki vrnil čez ocean, se razširil še po preostalem zahodnem delu sveta in se v zadnjem času tudi pri nas že dobro uveljavil. Halloween se torej praznuje na predvečer dneva mrtvih ali vseh svetih, to je v noči na 1. november, in izvira iz keltskega praznika novega leta, ki se je začel prav v tem dnevu. Simbolično so najprej ugašali, nato pa prižigali ogenj, noč pa je bila namenjena dušam mrtvih, da se vrnejo v svet živih in se ogrejejo pri domačih ognjiščih. Da bi privabili dobre duhove, so ljudje puščali hrano, da bi odgnali slabe, pa so si nadeli strašne maske.
Most med svetom živih in mrtvih
Ko je Velika Britanija v 1. stoletju postala rimska provinca, so se rimska in keltska verovanja križala. V keltskem verovanju je na dan mrtvih črni bog Samhain ubil boga sonca in zavladal svetu. V začetku 9. stoletja je krščanska cerkev prepovedala keltski poganski običaj, obdržala pa je dan mrtvih. Slavljenje novega leta se je tako zamaknilo, katoličani pa 1. november označujejo kot dan svetih, 2. november pa dušni dan. Ta dan spomina na mrtve sta torej za kristjane dokončno določila šele papeža Gregor III. in Gregor IV., ko sta takratni rimski dan spomina na mrtve in podzemlje prenesla s 13. maja na začetek zime,
1. novembra, in ga simbolično povezala z umiranjem narave in pojemanjem sončne luči.
Časovno blizu je bilo staro keltsko obredje, posvečeno bogu smrti Samhainu. Kelti in sorodni nordijski narodi, ki so poseljevali dobršen del zahodne in severne Evrope, so verjeli, da se v tej jesenski noči živim odpirajo vrata v mrakobni svet prednikov in da se duše mrtvih takrat odzivajo na dogajanje v svetu živih. Takrat so praznovali tudi tridnevni festival Samhain, ki je pogosto imenovan keltsko novo leto. Njihov koledar je bil razdeljen na dva dela: na temnega, Samonios, začel se je v oktobru in novembru, in svetlega, Giamonios, v aprilu in maju. Ob začetku temnega prvega dela leta je veljalo prepričanje, da se zbližata svetova živih in mrtvih.
Pozneje se je ta praznik omejil na katoliške predele Irske, z irskimi izseljenci pa se je halloween udomačil v Ameriki, kjer so ga zaradi fantazijske pisanosti kmalu prevzeli še drugi evropski izseljenci v ZDA in Kanadi. Ime halloween naj bi izviralo iz besednega sklopa all hallow's even, kar pomeni večer vseh svetih.
Bonboni, zaščita pred nesrečo
Halloween je v ZDA eden najbolj priljubljenih praznikov, predvsem med otroki in mladino. Prirejajo se zabave, kjer so vsi preoblečeni v strašljive like, od čarovnic, duhov, vampirjev do znanih filmskih likov. Na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni in drugimi priboljški.
Iz angleško govorečih dežel smo v Sloveniji ta praznik začeli prevzemati približno v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja. Izrezovanje buč že postaja običaj. Na balkone, okna ali pred vhodna vrata se v času okrog 31. oktobra postavljajo izdolbene buče z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buč pa gori sveča.
Vedno več je opaziti tudi drugih elementov, kot so maskiranje in strašenje, prirejanje praznovanj v šolah, knjižnicah, muzejih in gostinskih lokalih ter nakupovalnih centrih. Ponekod organizirajo tudi delavnice, kjer izrezujejo buče in tekmujejo za najlepšo, si poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke. Posebne prireditve in zabave pripravljajo v različnih društvih, lokalih in hotelih. Izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik ter prirejajo plese v maskah.
Po mnenju etnologov se bo praznovanje noči čarovnic v slovenskem prostoru ohranilo, če ne celo okrepilo, tako kot se je na primer praznovanje valentinovega, ki smo ga prav tako prevzeli z zahoda. Pri praznovanju noči čarovnic lahko govorimo o večplastnosti, saj gre tako za zabavo, preoblačenje in krašenje kot tudi za nakupovanje predmetov s to tematiko, likov čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost naprodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost, da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni. Sicer se v slovenski dediščini v tem jesenskem obdobju pojavljajo nekateri podobni elementi praznovanja, vendar ti nimajo neposredne povezave s praznovanjem noči čarovnic, kot ga poznamo danes. Na primer v panonskem delu v času pobiranja pridelkov dolbejo buče že iz časov, ko tukaj o halloweenu še ni bilo ne duha ne sluha.
Danes je torej noč čarovnic šaljiv, zabaven in radosten običaj brez pridiha onostranstva. Ljudje kupujejo in izdelujejo maske ter izrežejo ogromne količine buč, ki jih nato postavljajo kot dekoracijo na mize, okenske police, balkone in pragove. V njih prižgejo svečke, in če je vsaj malo vraževerja, se tako odženejo zlobni duhovi. Ker je prav jesen čas buč, in to predvsem jedilnih, se te velikokrat znajdejo na mizah kot jedi. K praznovanju halloweena pa sodita tudi gledanje grozljivk in pripovedovanje srhljivih zgodb. Ne gre namreč zaman za najstrašnejšo noč v letu - noč čarovnic.
