Božič v Šmarju pri Jelšah s 400-letnimi damami

Tina Murko Gajšek
20.12.2018 16:16

Lani poleti se je v Šmarju pri Jelšah začela obsežna prenova farne cerkve. Na začetku obnove so od cerkve ostali tako rekoč le še zidovi, ki pa so skrivali tudi 400-letne freske.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Obnova cerkve naj bi trajala še približno dve leti. 
Tina Murko Gajšek

Šmarje pri Jelšah je bilo včasih Marija na jezeru, ker je na jezeru stala kapelica, ki je kasneje postala farna cerkev v središču kraja. Starejši Šmarčani pripovedujejo, da so do vhoda včasih vodile tri stopnice. Z razvojem kraja so se spreminjali tudi nivoji stavbe, ki je zdaj na najnižji točki kraja. Ker se je kraj razvijal, je kapela postala premajhna. Cerkev pa je po več stoletjih postala dotrajana. Šmarski dekan Tadej Linasi pravi, da je kmalu po svojem prihodu pred osmimi leti opazil, da cerkev potrebuje temeljito prenovo. Z župnijskimi sodelavci so se odločili, da se lotijo celovite prenove. Iz cerkve so lani poleti izpraznili vso opremo, odstranili tlak in okna ter začeli triletno prenovo. "To je verjetno že peta ali šesta predelava cerkve. Okoli leta 1200 je bila to manjša cerkvica, kapela. Ko se je kraj večal, se je tudi svetišče povečevalo. Malo so dozidali spredaj, malo zadaj, ob straneh. In v teh 700, 800 letih je nastajala tudi zunanja podoba," pripoveduje. Ta pa ni bila nujno najbolj estetska ali arhitekturno najbolj dovršena.

Čeprav cerkev še ne bo povsem prenovljena, bodo verniki božič že lahko praznovali v njej. 
Tina Murko Gajšek

Skrili so jih pod omet

Tako so povsem prenovili vhodni del cerkve, razširili kor in odstranili zakristijo. Cerkvi so s tem vrnili tloris križa, po katerem je znana. V dobrem letu dni so poleg tega med drugim sanirali še vlago. Ko so se lotili urejanja notranjosti, pa so naleteli na dvojne poslikave, ki so jih med zadnjo obnovo v 19. stoletju prekrili z ometom. Tako so za več kot sto let skrili freske v najstarejšem delu cerkve - v zvonici. "Ko so cerkev prenavljali, so pač ubrali drugačen pristop ali umetniški stil. Ali pa so freske propadale, denarja za obnovo ni bilo, ko so jih pokrili, pa so jih obvarovali pred nadaljnjim propadom," Linasi poda dve možni razlagi. Med aktualno obnovo so približno 400 let stare freske na novo odkrili. Linasi dodaja, da so sicer vedeli, da so poslikave v tem delu cerkve starejše, da pa jih je odkritje poslikave na stropu pozitivno presenetilo.

Obnovljene so tudi nekatere druge freske, kipi in oltarna oprema pa še čakajo na restavracijo.
Tina Murko Gajšek

Za božič spet v cerkvi

Čas in pogled na svetišče se spreminjata, pravi Linasi, to dokazuje tudi šmarska cerkev, ki priča o različnih stilih in obdobjih v preteklosti. "Namembnost pa ostaja. Glavno je, da je cerkev vsak dan v uporabi in prvenstvo namenjena bogoslužju. Da bi človek, ko vstopi, začutil nekaj svetega. To pa občutimo tudi preko lepote, ki jo izražata arhitektura in umetnost," razmišlja. Svojemu namenu bo cerkev Marije Vnebovzete po dobrem letu dni, ko so bogoslužja opravljali po okoliških cerkvah, veroučnih učilnicah in v kulturnem domu, spet služila med božičnimi prazniki. "Kljub temu da cerkev še ni dokončana, bomo v njej imeli praznična bogoslužja. Da tudi ljudje dobijo občutek, kje smo z obnovo," pravi dekan. Potem jih čakajo še ureditev talnega gretja, polaganje kamna in končna dela. Nov mejnik naj bi bil naslednji pomemben krščanski praznik - okoli velike noči naj bi v cerkev že prinesli prve kipe in oltarno opremo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta