Rozmari Petek
Nocojšnji prvi zbor krajanov Letuša in Šmartnega ob Paki, ki živijo na poplavnem delu Letuške gmajne ("luknje", ji sedaj pravijo), je bil precej nenavaden. Nekateri so stali pred vrati in trdili, da so prišli na zbor kot zastopniki invalidne osebe. "Nikjer ni pisalo, da potrebujem overjeno pooblastilo," se je hudoval možak, medtem ko so eno osebo pomirjali policisti. Mediji nismo bili kaj dosti na boljšem – zbor je zaprt za javnost, zato so varnostniki pred vrati legitimirali medije, preden so jih spustili v tesno garderobo, kjer smo čakali na konec zbora. In na na krajane, ki bodo morda predčasno zapustili zborovanje.
Rakovlje ali nova lokacija
"So vse opisali, tudi klimatske spremembe, pa da bomo imeli možnost izbire, ali se preselimo v Rakovlje ali si poiščemo sami novo lokacijo. Pa kako bo potekalo sprejemanje zakonodaje. Vse lahko razumeš. Ampak preden bo prišlo do selitev, lahko traja leto, dve, tri, naslednja poplava pa je lahko že nocoj." "Mene je tu strah že 33 let, ko je bila prva poplava," je dodala druga. "Vsak dež nas straši. Meni je sploh hudo, ker sem srčni bolnik," je povedala tretja. "Dvignili so mi pritisk," je komentirala odhajajoča. "Da naj ne vlagamo! Kako boš pa potem tukaj živel? Ne rečem, da bi nam vmes ponudili kakšna stanovanja," je še dejala. "Dosedanje govorice so podkrepili z dejstvi. In to je, da tu za nas ni varno, da se moramo preseliti. Lokacije si lahko najdemo sami, ni nujno, da se vsi preselimo v Rakovlje. Lahko si jo najdemo sami ali si jo sami zgradimo. Tudi župan Šmartnega ob Paki je dejal, da pripravljajo nadomestno lokacijo. Mi pa se bomo potem odločili," je opisal eden vidnejših predstavnikov krajanov Jože Dermol. Kaj pa so jim dejali glede cene? "Gospod Šefic je rekel, da bo dobra cenitev. Da bo toliko, kot je vredna sedaj, prišteli pa bodo še stroške selitve."
O tem, kdaj bi se ljudje izselili, je Šefic dejal, da je najprej treba sprejeti zakonodajo, kar naj bi bilo narejeno še v tem mesecu
Vsi očitno niso vsega enako razumeli. "Mlatenje prazne slame," je komentiral eden. "Veliko govorjenja, malo izplena. Ne verjamemo nič, dokler ni vse črno na belem," je dejal drugi. Tudi časovnico so si krajani razlagali različno. Nekateri so razumeli, da bodo, če se odločijo, da se preselijo v bodočo novo sosesko v Rakovlje, v vmesnem času leto in pol do dve morali živeti spet nekje drugje. Po pojasnilih, ki jih je državni sekretar Boštjan Šefic podal na koncu za medije, so zgolj slednji pojasnila razumeli čisto prav. Ljudi bodo preselili prej, preden bodo zgrajene nadomestne hiše. Najti si bodo morali nadomestna najemna stanovanja, tržne najemnine pa bo pokrila država. "Mi ne selimo ljudi, ker bi želeli preoblikovati pokrajino, ampak ker so v nevarnosti. Ekstremni pojavi se bodo še zgostili, zato moramo ljudi čim prej preseliti," je pojasnil Šefic. To je, kot je dodal braslovški župan Tomaž Žohar, presenetilo tudi njega. "Je sicer logično, saj jih ne moremo dve leti pustiti, da živijo v nevarnosti, a o tem prej nismo govorili."
Če cenejši dom najdejo sami, bo država plačala razliko
Obstaja še druga možnost – ljudje se lahko že sedaj odločijo, da si bodo sami iskali drug dom. In če bodo našli nepremičnino, ki je cenejša od njihove dosedanje, jim bo država izplačala razliko v ceni. Drug dom si lahko najdejo tudi v občini Šmartno ob Paki, na katero gravitira veliko občanov, ki imajo otroke v tamkajšnjem vrtcu in osnovni šoli. Nekaj lokacij imajo, na katerih bi že sedaj lahko postavili montažne objekte, je pojasnil župan Janko Kopušar, medtem ko morajo v Braslovčah za območje v Rakovljah sprejeti še občinski podrobni prostorski načrt.
Šefic je pojasnil še del o vračanju sredstev za obnovo, ki so jo doslej vložili krajani. Pretežni del namreč trenutno še biva tam in večina si je vsaj za silo uredila domove. "To zaenkrat ni predvideno, zato smo jim dejali, naj v obnovo ne vlagajo enormnih sredstev," je dejal. O tem, kdaj bi se ljudi izselili, je opisal, da je najprej treba sprejeti ustrezno zakonodajo, kar naj bi bilo narejeno še v tem mesecu. Potem morajo identificirati še druga potencialno ogrožena območja, ki so jih prizadeli vodotoki in plazovi. "To bo izjemno zahtevno in odgovorno delo, natančno in bo terjalo nekaj časa. Če bo, v Braslovčah so nekatere analize že narejene, tu bo nekoliko morda hitreje, verjetno bo treba še določene zadeve še dodatno pogledati. Če bi bilo vse gladko, brez posebnosti, na pamet, lahko rečem, da lahko v treh mesecih vladi predlagamo sklep. Potem sledi izdaja odločb za vsak objekt posebej." Šele potem bi stekla individualna pogajanja z vsakim posebej. "Če ne bo potrebnih razlastitev, bi lahko v dobrih dveh letih ta proces končali," je še opisal.
Ljudje so danes dobili jasne odgovore, je bil na koncu zadovoljen Žohar. Kopušar je dodal, da so se hkrati odprla nova vprašanja. "Po prespani noči bo teh še več," je dodal. "Sem zadovoljen. Bilo je veliko življenjskih, realnih vprašanj," je komentiral Šefic in zaključil, da to zagotovo ni bil zadnji takšen pogovor.
