Simona Dijak
Do zdaj jih je nanizala že več kot sto. Dobro karikaturo je težko narisati, pravi, zato risanje vzame zelo resno. "Karikature so nekaj posebnega, saj lahko v njih skriješ kaj iz življenja osebe, ki jo rišeš. Pri karikaturi ni treba biti predrzen, drzen pa," izpostavi. Sama vedno pazi, da slika ni žaljiva, temveč bolj izpostavlja lastnosti slavljenca na humoren način. Humor tudi bolj "zadene", ker je v njem vsaj nekaj malo resnice, meni sogovornica: "Vsi v sebi nosimo nekaj lepega, dobrega, in če znaš to razbrati, sebi privabiš smeh na obraz, osebi pa polepšaš dan ali ji celo pomagaš, da preide svoje tegobe," razlaga Zrečanka, ki pa je več let preživela tudi v Mariboru. Tukaj je namreč doštudirala psihologijo.
Pozorna na ljudi
In ravno izobrazba ji pomaga pri risanju karikatur. "Na ljudi sem vedno pozorna - ne zato, ker bi razmišljala o njihovi karikaturi, temveč zato, ker me zanima psihologija ljudi, mišljenje, vedenje in osebnost. Ravno iz tega pa potem nastane prava karikatura, spodbudijo spomine, da privrejo na plan. Poleg tega mi je zelo všeč, da imam proste roke pri načinu oblikovanja zgodb oseb. In seveda - všeč mi je, ker se po navadi vsak, ki mu karikaturo podarim, iskreno nasmeji od srca," razlaga. V izdelavo karikature zmeraj vključi tudi več ljudi, ki slavljenca dobro poznajo. Povpraša o hobijih, najljubši hrani, pijači, anekdotah. Recept za dobro karikaturo je torej, da osebo, ki jo rišeš, čim bolje (s)poznaš.
Da zadeneš videz osebe, pa so potrebni vztrajnost, natančnost in potrpljenje. "Čeprav se vsi ne bodo strinjali s tem, menim, da je v vsakem od nas del risarja. Od nas samih pa je odvisno, ali bomo pripravljeni sedeti pri listu papirja in vedno znova narisati nos, ker nam ne bo všeč," doda o svoji prostočasni aktivnosti. Riše predvsem zvečer, ko si ob službenih obveznostih lahko vzame nekaj časa. V povprečju za dokončanje karikature potrebuje okoli štiri ure. Na začetku ji je takšno risanje vzelo najmanj dva dneva. "Enkrat mi je ob neprimernem času zmanjkalo črne barvice. Ni mi preostalo drugega, kot da si jo naredim sama.
Tako sem prišla na idejo, da sem v peki papir, zavit v valj, vlila mešanico črne tempere in črne voščenke. Po tem sem počakala, da se je strdilo in sem ošilila. Ni bilo isto, kljub temu pa sem lahko dokončala karikaturo," pove prigodo ob ustvarjanju.
Trudi se z izboljšavami
