Posvoji kmeta - akcija civilne iniciative Ekoci

Ob prebujanju narave, ki smo mu priča v teh dneh, se prebujajo tudi različne ideje, kako si zagotoviti zdravo hrano, tudi če nimaš lastnega vrta, še manj njive. Ena bolj zanimivih je akcija Posvoji kmeta, ki jo predstavlja Marjan Kogelnik iz Eko civilne iniciative Ekoci v sodelovanju z društvom Sorško polje. Kot opisuje, gre za logično nadaljevanje oziroma nadgradnjo akcij, ki so jih v preteklosti že izvedli. "Pred nekako desetimi leti smo predstavili idejo oskrbovalnice na ekofestivalih v Veliki Pirešici. Takrat smo prirejali delavnice, predavanja, hkrati pa smo zbirali tudi naročila za odkup izdelkov od kmetov," opisuje Kogelnik.

S somišljeniki so naredili še več podobnih akcij; med drugim so najeli njivo in jo skupaj obdelovali. Ob prevzemu Fructala, ko novi lastniki niso hoteli odkupiti slovenskih breskev, so pomagali tamkajšnjim pridelovalcem. "Mnogi kmetje breskev sploh niso pobrali, ker bi si naredili še več stroškov. Takrat smo jim pomagali. Kakih 60 ton breskev smo uspeli prodati. In takrat smo začeli razmišljati, da če smo z breskvami to naredili, zakaj ne bi še z drugimi pridelki. Zakaj ne bi pomagali kmetom, da svoje pridelke lažje prodajo, potrošniki pa se tako lažje oskrbimo z lokalnimi pridelki," opisuje Kogelnik. Potem so na podoben način prodajali krompir. "Organizirali smo tržnice, kjer je kmet sam prodajal. A po prednaročilu, da je točno vedel, koliko naj pripelje, da bo vse prodal. Na običajnih tržnicah bi v celem dnevu prodal nekaj vreč krompirja, tu pa ga je v dveh urah prodal nekaj ton. Takšnih kmetov je bilo okoli 60, 70; kmetje so morali najemati ne kombije, temveč kamione, toliko so imeli naročil. V treh akcijah so v Ljubljani, Celju in Mariboru prodali od 80 do 100 ton krompirja, korenja, jabolk ..."

"Obdrži" kmeta, da boš jedel zdravo

Na podlagi preteklih izkušenj so se tako začeli zavedati, da je za kmeta najbolj smotrno, da svojo pridelavo lahko načrtuje. "Kmet, ki je priden, z veseljem zorje še kakšno njivo zraven, če ve, da bo večji pridelek tudi prodal. Težava je tudi, da kakšno leto zlahka proda. Ko je velika proizvodnja, pa se kje zatakne. Zato si želimo, da bi lahko kmet na podlagi našega povpraševanja načrtoval za nekaj let vnaprej. Da bi se potrošniki zavezali, da bomo tudi naslednje leto vzeli toliko in toliko krompirja, jabolk pri določenem kmetu. Na ta način smo prišli do ideje Posvoji kmeta," razlaga.

Podoben sistem so videli v Franciji. "Tam imajo združenja naročnikov tako močno vizijo, da so pripravljena odkupiti določene površine. Celo špekulativno so kupili zemljišča, da jih občinarji ne bi pozidali, in jih dali v brezplačen najem ekološkemu kmetu, ki je zanje prideloval hrano. Pripadnost ideji je tako močna, da če kmet eno leto zaradi suše nima pridelka, ga ti naročniki kreditirajo in mu vseeno mesečno plačajo, kot bi pri njem kupovali pridelke. Ker vedo, da le če ga bodo obdržali pri življenju, bo lahko naslednje leto sejal. Ta ozaveščenost je pri njih na zelo visoki ravni. Seveda pa vsega ne moremo preslikati k nam, ker smo drugačni. Vseeno pa je cilj dvigniti raven sodelovanja s kmeti na višji nivo."

Načrtovanje in vzajemna pomoč

Sploh sedaj, ko so zaradi zaprtih šol in vrtcev brez prodaje ostali tudi kmetje, jim pomoč še kako koristi, dodaja sogovornik. "V tem trenutku še vedno težko prodajajo stvari. Letina je bila dobra, prodaja pa zaradi korone ni stekla."

Mnogi kmetje obupajo tudi zato, ker ostanejo na kmetijah sami. Za takšne se še posebno borijo. "Imamo par, ki je star čez 70 let. Kmetujeta biodinamično, njuni pridelki so na najvišji možni ravni. Že nekaj let govorita, da bosta sejala zadnjič, ker je preveč dela za premalo učinka. Kmetije v Sloveniji na dnevni ravni propadajo. Že zato je akcija Posvoji kmeta na mestu, da nam kmet, ki ponuja hrano, ki si jo želimo, ostane pri življenju. Ker pridelava na velikih kmetijah niti ni več kmetija, ampak fabrika. To ni več delo z zemljo, temveč agresija, če mene vprašate. Ko delavec pri kmetu osem ur orje v eno smer, naslednjih osem pa drugi delavec v drugo smer, to zame ni več kmetijstvo. Takšne pridelave si ne želimo, ker v tem ni nič več živega, vse je umetno."

V danih razmerah, ko je preživetje pristnih kmetov zaradi neprodanih pridelkov na preizkušnji, je ideja Posvoji kmeta še toliko bolj na mestu, dodaja sogovornik. "Zato je sedaj čas, da se obvežemo, da si damo roke, da si pomagamo. Ker konec koncev: kmet - tak, kot si ga idilično predstavljamo - je temelj naše prehranske in zdravstvene varnosti. In z našo pomočjo lahko preživi," k "posvojitvi" slovenskega kmeta še poziva Kogelnik.