(Pre)drago iskanje "štorske pravice"

Neverjetnim zapletom iskanja "štorske pravice" kar ni videti konca. Občina Štore namreč še vedno poskuša uradno najti storilce, zaradi katerih so imeli več let blokiran transakcijski račun, in si tako vsaj deloma povrniti škodo, ki so jo utrpeli (in jo še trpijo). A se na obravnavah vedno znova zapleta.
Potem ko tožilstvu ni uspelo dokazati, da sta nekdanji župan Franc Jazbec in nekdanji gradbinec Stanko Zakelšek ogoljufala občino, sedaj občina nadaljuje pot do pravice z zasebno tožbo, ki jo je vložila v času kazenskega postopka zoper obdolžena (ovadena je sicer bila tudi takratna direktorica občinske uprave Irenca Ocvirk, a le za del pomoči pri ponarejanju določenih listin). Vendar se zapleta z ugotavljanjem, ali so dogodki že zastarali ali ne. Oziroma drugače: ali zastaralni rok začne teči od izvedenih dejanj ali od časa, ko je sedanji župan zanje izvedel.

Kvečjemu zlorabili položaj

Štorska zgodba je svojevrsten unikum. Jazbec in Zakelšek sta dolga leta sodelovala. Včasih zelo po domače, brez računov. Nato sta poslovanje celo toliko podomačila, da se ni več vedelo, kdo je komu kaj dolžan, kdo je vzel posojilo za koga in čemu je občina podjetniku bila porok.
Kriminalisti so sicer precej kmalu po ugotovitvah nenavadno domačih poslov med njima ovadbo podali na tožilstvo, od tod naprej pa so obtoženci pogostokrat posegali po dovoljenih pravnih sredstvih, s katerimi se je zadeva časovno odmikala. Tako Jazbeca kot Zakelška je sodišče šele leta 2016 spoznalo za kriva (sicer tudi takratno direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk, a za manjši del), Višje sodišče v Celju pa ju je z obrazložitvijo, da ni dokazov poslovne goljufije, temveč "le" zlorabe položaja, lani krivde oprostilo.

Z Ocvirkovo so se poravnali

S tem se je začela nova trnova pot za Občino Štore. Ta namreč poskuša od omenjenih (z Ocvirkovo se je občina nazadnje pogodila in ji poravnala 20 tisoč evrov pravdnih stroškov) iztožiti škodo, ki so jo s svojimi dejanji povzročili. Če bi sodba kazenskega sodišča obveljala, bi sodišče v zasebni tožbi določalo le še višino odškodnine, ki pripada Občini Štore, tako pa mora sedaj zagovornik občine Marjan Feguš sodnico Petro Robič Verbovšek v primeru zasebne tožbe najprej prepričati, da zadeva v vsem tem času vendarle še ni zastarala. Na to temo sta minili že dve obravnavi, dokončno pa bo sodnica o morebitnem zastaranju odločila na naslednjem naroku, ki bo junija.
Šele če bo sodnica presodila, da zadeva vendarle še ni zastarala, bo sledilo (vnovično) dokazovanje krivde Zakelšku in Jazbecu za to, da je Občina Štore na račun poroštev, ki sta jih Jazbec in Zakelšek podpisala, skoraj tri leta životarila z blokiranimi transakcijskimi računi. Od leta 2007 naprej bankam plačuje poroštva; do sedaj jim je plačala že 2,5 milijona evrov, odplačati pa jim mora še slabih 400 tisoč evrov.
"Meni že nič več ni jasno. Na zadnjem naroku so me zasliševali, kdaj sem izvedel za goljufijo. Nekateri posli so očitno bili že narejeni leta 1999 in 2000. Torej so zadeve po njihovem zastarale, še preden sem jaz postal župan, ko torej o tem še nismo vedeli nič," pravi sedanji župan Miran Jurkošek. "Tudi odločitev višjega sodišča mi ni jasna, ker dejstvo je, da je bila občina oškodovana. Tožilstvo se je, kolikor mi je bilo pojasnjeno, za hujši očitek goljufije namesto zlorabe položaja odločilo zato, ker je zloraba položaja takrat že zastarala," razlog, da so bili storilci oprani krivde, opisuje Jurkošek. Oziroma kot je slikovito opisal Feguš: "Vemo, da so ukradli krompir. A se prepiramo, ker ne vemo, ali so ga odpeljali s kolesom ali s samokolnico."
A kakorkoli bo sodišče v primeru zastaranja že odločilo, dejstvo je, da bo sodba tako ali tako le moralnega značaja. Zakelškovo podjetje je medtem šlo v stečaj, sam uradno ni lastnik nepremičnin. Enako velja za Jazbeca, ki naj bi bil svoje premoženje prepisal na svojce. Bo pa zadoščenje - če to sploh bo - občino precej stalo. Sodni stroški namreč že zato, ker je odškodninski zahtevek velik 2,8 milijona evrov, niso majhni.