Festival letos obsega 19 prireditev, od koncertov, razstav, postavili so tudi naravno instalacijo, izvedli intermedijski performans, skate tekmovanje, intermedijsko delavnico za otroke, kreativno delavnico S kolaži se pokaži. Danes bodo oder prevzeli metalci, jutri, v soboto, pa prireditev zaključujejo s koncertom skupine Smrt boga in otrok, večer pa bodo nadaljevali z elektronskimi ritmi. Programska vodja Maruša Skornišek je povedala, da so z obiskom zadovoljni: "Pozna se, da moramo prireditve organizirati pod novimi koronskimi ukrepi. Želimo organizirati prireditve v živo in varno za vse obiskovalce, nastopajoče in delavce. Upamo pa, da se bomo kmalu vrnili na stare tirnice in lahko gostili kakšnega obiskovalca več. Mladinski center Kunigunda, ki je organizator prireditve, je javni zavod in si zato lahko privošči, da so naše prireditve brezplačne in tako dobimo kakšnega obiskovalca več, ki ga lahko seznanimo s to mlado kulturo, ki je drugačna in drugje ni tako dobro zastopana." V vseh teh letih festivala želijo organizatorji predstaviti lokalne, nacionalne izvajalce, večkrat so povabili tudi tuje ustvarjalce, kar je letos zaradi epidemije okrnjeno. "Hkrati nas pa veseli, da lahko nudimo različnim ustvarjalcem priložnost, da predstavijo svoja dela v živo, da dobijo povratne informacije, koliko so bili uspešni, da jim damo tudi neko voljo za ustvarjanje naprej," je še povedala vodja programa.
O kulturi celo leto, ne samo za 8. februar
V sklopu festivala so pripravili tudi okroglo mizo o razmerah v kulturi in lokalnem programu kulture med letoma 2021 in 2027 v MO Velenje. Okroglo mizo je povezovala Tina Felicijan iz Besedilnega ateljeja, odgovarjali pa so strokovna sodelavka območne izpostave JSKD Tatjana Vidmar, strokovni vodja pri organizaciji Asociacija Tadej Meserko in Maruša Skornišek, vodja programa pri festivalu in klubu eMCe plac ter zaposlena v Mladinskem centru Velenje. Sogovorniki so najprej odgovarjali na vprašanje, zakaj je kultura sploh pomembna. Skorniškova je podala nekaj osnovnih funkcij kulture. Da je pomembna njena ustvarjalnost, pa vzgojna in družbeno-politična funkcija. Pri kulturi gre tudi za prenašanje družbenih izkušenj iz roda v rod, etno, ljudska izročila, kot je bil koncert Bakeline Velike. Zadnja je socialna funkcija, ko nam kultura predstavlja odklop od stresa, vsakdanjega življenja.
Tadej Meserko je povedal, da so v njihovi organizaciji ugotovili, da ni težko dopovedati politikom, kaj je narobe: "Je pa težava, da se oni referirajo na družbo, na to, kaj je v družbi popularno, in se k temu stremi. Družba več ne ve, kaj so pomeni kulture." Tatjana Vidmar pa je povedala, da je pomembna tudi ljubiteljska kultura, ki je kot začetek profesionalne kulture: "V društvih je dobra podrast za dobre umetnike. Tudi številni sodelavci Kunigunde se ukvarjajo s stvarmi, ki jih bodo mogoče počeli profesionalno."
Tudi za inovacije v kulturi potrebno financiranje
Lotili so se tudi komentarjev in označbe, da so kulturni delavci družbeni paraziti. Skorniškova je opozorila, da se alternativne mladinske kulture taka označba še bolj dotakne. "Le čevlje sodi na kopitar. Zavedati se je treba, kaj vse doživijo ti umetniki pred prvo predstavo, razstavo, koncertom, koliko truda, sredstev vložijo. Osrčje kulture, ki razprostira široke možnosti, žal ni profitabilno. Se mi zdi absurdno, ko slišimo izjave samega ministra, da bi morala biti kultura samozadostna, da ne bi smela dobivati javnega denarja." Meserko je poudaril, da je to tako: "Kot če bi se Institut Jožefa Stefana financiral v celoti sam. Če želijo inovacije, ki pripeljejo do prebojev, je treba to financirati." Dodal je še, da bi bilo treba označbo družbenih parazitov popolnoma izbrisati iz javnega govora. "Kultura ima enega največjih multiplikativnih učinkov, to pomeni, da se vsak vložen evro povrne vsaj sedemkrat. Ključen je tudi dialog, da se pove, kje so ovire. Kulturna politika bi morala biti kot servis za vse, ki se ukvarjajo z njo. Dobivamo klice naših članov, kako se bodo zapirala prizorišča v primeru poslabšanja epidemije, ampak teh informacij ni. Težko je potem organizirati neki dogodek v oktobru, če ne veš, kaj se bo dogajalo."
Program za kulturo s terena
Čeprav nacionalnega programa za kulturo nimamo, v Velenju pripravljajo že drugega, tokrat do leta 2027, kar ga vodi Peter Groznik Peč. O delovanju prejšnjega je Tatjana Vidmar povedala: "Večkrat sem pogledala to knjižico, če še delujemo po smernicah. Na neki način smo se trudili. Pomembno je, da stremimo k ohranjanju tistega, kar je dobro, da ga ne zamenjamo z nečim novim, ki je narejeno na hitro. Drugi del je dober skelet, mora pa biti napisan v duhu časa, v katerem nastaja. Ne samo glede virusa, ampak tudi glede dogajanja v dolini, ki bo v prihodnjih letih doživela korenite spremembe. Dosti se bomo morali pogovarjati, različni ustvarjalci bomo morali pojasniti drug drugemu, kaj počnemo. Pri snovanju programa moramo biti kritični glede tega, kaj v resnici potrebujemo." Še vedno je aktualen poziv, da se lahko vsi delujoči v kulturi, ljubitelji kulture, s predlogi obrnejo na snovalce programa. "Pomembno je, da izhaja s terena, da svoje dodajo vsi tisti, ki poznajo občinstva, ki imajo vizijo. Mora biti pa iskanje predlogov vodeno. Pomembno je, da podpisan dokument ne bo samo papir, ampak se bo ta strategija tudi izvedla. To je podlaga tudi za občinske razpise, na katere se prijavljamo organizacije. Če imamo javno financiranje, ni treba umetnikom delati po ustaljenih poteh, kar je javnosti všeč, ampak lahko raziskujejo, razširjajo kulturo, ki se lahko tako tudi razvija," je poudarila Maruša Skornišek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
