Rozmari Petek
Ob koncu leta 2023 prihaja med bralce knjižna novost, monografija z naslovom Historia: zgodovina celjske gimnazije od leta 1809, ki sta jo založila Zgodovinski arhiv Celje in I. gimnazija v Celju. Zgodovinski arhiv Celje hrani obsežen arhivski fond I. gimnazije v Celju, ki obsega nekaj manj kot 20 tekočih metrov oziroma skoraj 200 arhivskih škatel gradiva iz obdobja 1808-2020. "Publikacija, ki prihaja med nas, je izvrsten vir za lokalno in širšo (deželno - štajersko) zgodovino in plod vzornega sodelovanja Zgodovinskega arhiva Celje in I. gimnazije v Celju ter truda posameznikov, ki so vsak po svoje prispevali k temu, da nam po 200 letih ponovno spregovorijo glasovi, ki so krojili življenje na eni najstarejših gimnazij na Slovenskem ter dogajanje v Celju in okolici," je izpostavil direktor Arhiva Borut Batagelj.
Slovenščina od leta 1918
Kronika, ki pokriva obdobje med letoma 1809 in 1890, je v začetnem delu (do leta 1826) pisana v latinščini, zato so k sodelovanju pritegnili profesorja na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, celjskega rojaka prof. dr. Mateja Hriberška, za prevod iz nemščine, opombe in uvodna poglavja je poskrbel dr. Aleksander Žižek, arhivski svétnik iz Zgodovinskega arhiva Celje, spremno študijo o kronikah (in kronistih) skozi čas pa je prispeval nekdanji dijak I. gimnazije v Celju, prof. ddr. Igor Grdina, znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter profesor na Almi Mater Europea.
Na gimnaziji so poučevali ali jo obiskovali številni pomembni možje in žene s celjskega in širšega slovenskega območja. Prvo stavbo za potrebe gimnazije so zgradili leta 1812 in je služila svojemu namenu do leta 1919, od takrat gimnazija, znana tudi kot Kajuhova gimnazija, deluje v obstoječi stavbi v Kajuhovi 2 v centru mesta. Do leta 1849 je bil učni jezik latinski, pozneje pa nemški. Leta 1918 je bila kot učni jezik vpeljana slovenščina, nemščina pa je postala obvezni predmet. Leta 1940 se je zavod razdelil na prvo in drugo gimnazijo - pouk je potekal izmenično, v načrtu pa je bila tudi gradnja dveh gimnazijskih poslopij. Načrte je prekinila druga svetovna vojna, število dijakov pa je med vojno s 1419 padlo na 339. Po vojni je število dijakov ponovno raslo.
Kot eni prvih postali gimnazija
V letih 1958-1966 je na gimnaziji delovala večerna gimnazija. Z usmerjenim izobraževanjem je gimnazija v začetku osemdesetih let postala Srednja družboslovna šola in je delovala do leta 1990, ko je kot ena prvih znova postala gimnazija. Dokončno je izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah uredil zakon o gimnazijah leta 1996. Gimnazija ima danes več programov, poleg splošne gimnazije ima še klasično (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999; skupaj z Glasbeno šolo Celje), na šoli pa že od leta 1990 kot modificirana splošna gimnazija s poudarkom na športu delujejo tudi športni oddelki. Že več let jo vodi ravnatelj Anton Šepetavc.
Monografijo bogati več kot 400 opomb o omenjenih osebah, pojasnilih o dogodkih ter uvodno besedilo o ustanovitvi gimnazije, okoliščinah njenega delovanja v obravnavanem obdobju ter posameznih vidnejših ljudeh, povezanih z njo. Monografijo je mogoče kupiti preko spletne trgovine Zgodovinskega arhiva Celje.
