Pri Kotnikih je čebelarjenje več kot služba, je del družinske tradicije, stare že skoraj 70 let

Nekateri ga poznajo kot kitarista na Štajerskem priljubljene narodno-zabavne glasbene skupine Poskočni, spet drugi kot mladega nadobudnega kmeta in čebelarja. Da glasba in čebele gresta odlično skupaj, pravi Jože Kotnik, saj imajo tudi čebelice rade dobro glasbo, on pa delo z njimi. Pri Kotnikih je čebelarjenje več kot služba, je del družinske tradicije, stare že skoraj 70 let. In prav začetniku čebelarstva v družini, Jožefu Kotniku, je njegov vnuk danes hvaležen, da ga je marsičesa naučil, predvsem pa ga navdušil nad tem poklicem. "Namesto na nogometnem igrišču sem poletja preživljal z dedkom in s čebelami," se spominja otroštva Jože Kotnik, pa tudi tega, da mu je dedek še kot otroku podaril prvo čebeljo družino. "Od takrat ne mine dan, da se ne bi vsaj sprehodil mimo čebelnjaka," se smeji mladi čebelar iz Slovenske Bistrice. Najprej je po dedku, ki je bil za svojega vnuka prava zakladnica čebelarskih znanj, skrb za čebelnjake prevzel Jožetov oče, prav tako Jože, ki je čebelarski mojster. Mlad kmet, ki je od svojega očeta kmetijo prevzel pred šestimi leti, prizna, da njegov delovni dan ne traja le osem ur, temveč včasih tudi ves dan. "Težko je opisati dan čebelarja, saj se v sezoni čebelarjenja prav vsak dan razlikuje od prejšnjega. Delovniki po 15 ur ali celo več so takrat nekaj povsem običajnega. Vikendi za počitek ne obstajajo, saj je treba izkoristiti vsak sončen dan." Čebelarjenje zanj ni samo služba, ki mu daje kruh, temveč tudi poslanstvo, ki ga opravlja z ljubeznijo. "Včasih daš iz sebe vse in več, a te že naslednje jutro čebelice z vstopom v čebelnjak povsem napolnijo energijo." Trenutno v sezoni čebelari z nekaj več kot 200 gospodarnimi čebeljimi družinami, ki jih ima na različnih lokacijah med Dravsko-Ptujskim poljem in Pohorjem.

Letošnja sezona je bila katastrofalna

Kotnik prideluje kostanjev, akacijev, cvetlični in gozdni med. Slednjega pridobiva na vrhu Pohorja, v neokrnjeni naravi, obdani z iglastim gozdom in pašniki. Zato je gozdni med, pojasni Kotnik, izredno polnega okusa, bogat z rudninskimi snovmi. Letos je ponagajalo vreme, med so točili šele ob koncu sezone, da je bil zelo dobre kakovosti. Pridelek je namreč precej odvisen od vremenskih razmer in od medenja na posameznih lokacijah, razloži Kotnik. Po njegovih besedah je bilo letošnje leto za čebelarje katastrofalno: "V nekaterih panjih ni bilo celo leto niti kapljice medu. Kaj takšnega v vsej naši zgodovini ne pomnimo." Po nekoč rekordnih sezonah, ki so prinesle tudi več kot 70 kilogramov medu na panj, se mu danes pošteno kolca. Opozori, da ob klimatskih spremembah, ki smo jim priča danes, in globalnemu segrevanju, postaja čebelarjenje vedno večja loterija. "Lahko narediš vse prav in ti ena sama vremenska nevšečnost odnese celoten pridelek," je ogorčen čebelar. "Na srečo imamo možnost prevažanja čebel na različne lokacije. Tako poiščemo območja, kjer so pogoji medenja najboljši," razloži, kako se v danih razmerah čebelarji znajdejo. A nekaj je jasno: "Če ne bomo ukrepali, bomo lahko svojim vnukom samo še pripovedovali o čebeljih dobrinah, ki so bistvenega pomena, saj nas v nešteto primerih obranijo pred obolenji." Zato naj bo naša prioriteta, še pravi sogovornik, da v širši okolici spodbujamo zasaditev medovitih dreves, ki bodo naši kranjski sivki pomagala preživeti naslednje generacije.

Zdravilnih učinkov matičnega mlečka se sploh ne zavedamo

Med najbolj cenjenimi čebeljimi proizvodi je matični mleček. To je snov, ki jo izločajo mlade čebele in je namenjena prehrani čebelje kraljice oz. matice. Jože Kotnik ga opiše kot izjemno hranljivo živilo, ki ima neverjetne zdravilne učinke, ki se jih mnogi sploh ne zavedajo. "Odlično zavira razvoj bakterij, plesni, zmanjšuje vnetja, ravni slabega holesterola, stres, simptome depresije, pospešuje celjenje ran, ščiti srce z znižanjem krvnega tlaka, izboljša nadzor krvnega sladkorja, delovanja možganov, spomin, odlično vpliva na spolno moč in plodnost, zdravi suhe oči, upočasni proces staranja, ščiti kožo pred UV-žarki, manjša negativne stranske učinke, povezane z zdravljenji raka, zdravi tudi simptome, povezane z menopavzo," našteje samo nekaj pozitivnih učinkov. Kot pravi, je pridelava matičnega mlečka za nekatere čebelarje prava nočna mora, saj zahteva resno in izjemno natančno delo. Za en kilogram matičnega mlečka je treba izprazniti vsaj 2000 matičnikov, to pa je vsaj 60 ur dodatnega intenzivnega dela. A Kotniku to ne predstavlja težav, nasprotno, matični mleček, ki ga pridelujejo na kmetiji, so še dodatno obogatili in ga umešali v kremni med skupaj s propolisom in cvetnim prahom, kar je po mnenju čebelarja odlično sredstvo, ki ne izboljšuje samo počutja, temveč krepi tudi naš imunski sistem, hkrati pa deluje protivnetno in je kakovostno dopolnilo k vsakodnevni prehrani. Zato se ni čuditi, da je v tem pandemičnem času to njihov najbolj prodajan izdelek.

Poleg čebel skrbi tudi za ovce

Jože Kotnik prizna, da ga kot mladega čebelarja zanimajo drugačni, inovativni pristopi: "Našemu medu dodajamo različne sadne okuse in liofilizirano oz. suho sadje. S tem dobimo medeno mešanico, ki je nekakšna alternativa marmeladi in jo lahko namažemo na kruh, palačinke, uporabimo kot nadev za torte in podobno. Edina razlika je, da so ti izdelki popolnoma brez konzervansov, ojačevalcev okusa, dodatnega sladkorja, skratka 100-odstotno naravni." V ponudbi imajo že kremne medene mešanice z okusom maline, jagode, čokolade in čisto na novo tudi aronije, že kmalu pa bodo svojim kupcem ponudili nov okus, a zaenkrat, kot pravi Kotnik, naj ta ostane še skrivnost. Izdelke ponujajo v svoji spletni trgovini, kupcem, ki ga obiščejo osebno, pa z veseljem razkaže svoje posestvo, kjer ne skrbi samo za čebele, temveč tudi za ovčke. Ko je prevzel kmetijo, se je namreč preusmeril v ovčjerejo. To pa iz preprostega razloga, ker je že kot otrok oboževal ovce. Nato je ovco dobil za darilo in kmalu je iz ene nastala čreda, danes pa na Kotnikovem posestvu prebiva že več kot 70 ovc. Ker mladi kmet vedno stremi k nečemu drugačnemu, edinstvenemu, je pred leti iz Nizozemske v Slovenijo uvozil tujerodno pasmo ovc, imenovano texel. "Gre za najbolj mesnato pasmo ovc na svetu. Ovni se uporabljajo za gospodarsko križanje z našimi avtohtonimi pasmami in so postali pravi hit, saj si jih rejci pri nas rezervirajo že leto vnaprej," ne skriva zadovoljstva nad uspešno potezo.