To je bila olimpijska premiera za Katjo Fain, našo najboljšo plavalko, ki bo čez en mesec izstopila iz najstniških let. Kot edina Slovenka je plavala v treh disciplinah, a ker v niti eni ni popravila osebnega rekorda, zgovorna in neposredna Mariborčanka ni skrivala, da je pričakovala več. Niti ne kakšnih odmevnih rezultatov, za to je še prezgodaj, se zaveda, sprva bi se rada le približala najboljšim na tem planetu.
V uvodni disciplini za olimpijsko ogrevanje in tipanje tekmovalnega vzdušja je osvojila 15. mesto (400 m mešano, čas 4:44,66), v svoji paradni 30. mesto (1500 m prosto, čas 16:35,92) z več kot 15 sekund slabšim izidom od svojega najboljšega, na skoraj pol krajši razdalji pa je s 26. mestom (800 m prosto, 8:41,13) za sekundo in pol zgrešila osebni mejnik. Zadnji nastop je opravila včeraj in iz bazena skočila pred naš mikrofon. "Želela sem si boljšega rezultata, osebni rekord imam 8:39, torej hitreje od tega. Bil je boljši nastop kot na 1500 metrov prosto, a to me ne zadovolji," je do sebe stroga mlada plavalka Branika.
In kje so razlogi, da na Japonskem ni izpolnila, kar si je zadala? "Se mi zdi, da sem sposobna več, da sem za boljše trenirala, da sem boljše pripravljena. Ta pritisk, mentalna pripravljenost ni takšna, kot bi morala biti za tako veliko tekmo. Tu so zelo prisotni živci, to je zelo drugačna tekma od vseh ostalih, to je tekma vseh tekem. Še naprej bom delala na tem, da bom na naslednjih olimpijskih igrah boljše pripravljena. In bo vse skupaj šlo lažje, da bom šla v Pariz močnejša."
Ste torej vzeli Tokio kot učenje za OI 2024?
"Ja, definitivno. V dveh disciplinah sem se zelo približala osebnima rekordoma, ampak v bistvu nisem prišla ciljat na kakšen finale, ker moji rezultati še niso tam. Vse skupaj je dobra lekcija za naprej."
Kaj ste se naučili na Japonskem?
"Olimpijske igre so pač vrh, ki ga želi vsak tekmovalec osvojiti. Veliko sem se naučila, vem, da sem že zdaj močnejša, ker sem vse to dala skozi in imam izkušnjo."
Če pogledava malo širše, tudi na splošno niso bile te igre prelomne po dosežkih, doslej sta padla le dva svetovna rekorda, in še to v ženskih štafetah. Kaj vam to pomeni?
"To je po mojem mnenju vse posledica finalov v zgodnjih jutranjih urah. Finale je tisto, ko vsi, tudi najboljši, dajo od sebe vse, želijo plavati svetovne rekorde, ampak telo se težje zbudi v teh urah, ker vseeno spiš celo noč in ne gre. Fajn bi bilo, da bi to spremenili oziroma da se program tekmovanja ne bi toliko podrejal prenosom ameriških televizij. Vemo pa, da bo še nekaj zelo dobrih rezultatov odplavanih, ni še vsega konec."
Časi superzvezdnika Michaela Phelpsa, ki je bil heroj širših množic, so mimo. Le dve dekleti sta doslej osvojili po dve zlati medalji, Japonka Jui Ohaši na 100 m in 200 m mešano ter Avstralka Ariarne Titmus na 200 m in 400 m prosto. Imate svojega junaka ali junakinjo?
"Definitivno se mi zdi odlična Ariarne Titmus, da je toliko napredovala, da je neulovljivo Katie Ledecky ulovila (premagala jo je na 400 m prosto, op. p.) in da plava zelo blizu svetovnih rekordov. Tudi Američanka zdaj ve, da ima konkurenco, pa tudi druge punce napredujemo. Vem, da se bo močnejša vrnila, še vedno je pri 24 letih zelo mlada, niti približno ne sodi v starejšo generacijo, zato bo še zelo zanimivo."
Vsak na olimpijskih igrah izda skrite adute, ki jih je študiral v štiri-, zdaj petletnem ciklu. Ste vi opazili kaj majhnih fint velikih mojstric, ki vam znajo priti prav?
"To dodatno leto je dalo možnost nam mlajšim, zelo sem hvaležna za to. Ko si v razvoju, tak čas veliko pomeni. Imeli smo zaprte bazene in sem vesela prestavitve, prav tako, da smo sploh imeli možnost nastopati, je zelo lepo, kljub virusu. Res sem upala, da iger ne bi dokončno odpovedali, ker še tri leta čakati do Pariza, bi bilo malo dolgo. Zdaj bo lepo šlo vse naprej."
Vas zdaj čakajo počitnice ali trda vadba naprej?
"Najprej bo malo počitka, ker naša sezona traja, že odkar so nam odprli bazene, od lanskega aprila, maja. To je že več kot eno leto skupaj trdih treningov. Potem se bom začela pripravljati na novo sezono, na evropsko in svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, že dolgo nismo v njih imeli močne tekme. Se že zelo veselim."
Greste vseeno dobre volje domov in na kakšno zabavo za začetek?
"Na zabavo niti ne, nisem tak tip človeka. Z mešanimi občutki zapuščam olimpijske igre. Vem, da so moje prve, treba je nabirati izkušnje na velikih tekmovanjih, ampak bi si želela boljših rezultatov kot popotnico za nadaljnjo kariero."
Upamo, da bo ta še dolga in uspešna, da si vsaj pri tem ne boste vzeli vzora po mami in trenerki, ki jo je zaključila že leto starejša, kot ste zdaj vi.
(Smeh.) "Ne, še ne načrtujem zaključka kjerkoli blizu. Upam, da bo šlo vse po načrtih in brez poškodb ali česa podobnega ter da se bo kariera stopnjevala."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
