Videoigričarji so že milijonarji, a so tudi športniki?

Zoran Mijatović Zoran Mijatović
28.04.2020 15:15

Nič več samo tapkanje po konzolah, videoigrice so prerasle v velik posel, trening vrhunskim športnikom in so kandidat za olimpijske igre

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Da zna biti e-šport enako naporen kot resnično kolesarjenje, bi znal povedati Rogličev moštveni kolega Tom Domoulin.
EPA

Če kdaj, so aktualni tedni samoosamitve celega sveta priložnost za popoln razcvet nove zvrsti športa – tekmovanja v igranju videoiger. Z uveljavljenimi besedami e-športa. Pa je to res šport? Sodeč po definiciji Sveta Evrope, ki za šport označuje fizično aktivnost, niti ne. Razen če klikanje po tipkovnici šteje za aktivnost. A izraz e-šport se je udomačil, ker gre pri igranju videoiger za organizirano tekmovanje, kjer ne manjkajo milijonski zaslužki, treningi, analize, trenerji, občinstvo in navijači, turnirji, tudi doping (amfetamin za večjo budnost) in stave, takšne in drugačne goljufije v zvezi z neuradnimi nadgradnjami iger ….
Čeprav je e-šport aktualen šele v zadnjem času, korenine segajo v leto 1972, ko so se študentje na univerzi v Stanfordu pomerili v igri Spacewar (Vesoljna vojna). Z razmahom hitrega interneta, platform za neposredno predvajanje iger (Twitch ali Steam) in popularnostjo nekaterih iger se je tekmovanje v videoigrah populariziralo, ob igralcih so prišli tudi gledalci in pokrovitelji, hobi pa je za nekatere prerasel v bajno donosne kariere. Po dostopnih podatkih je trenutno najdonosnejša igrica akcijska streljačina Dota 2, v kateri je doslej najboljši igralec Danec Johan Sundstein zaslužil že 6,4 milijona evrov.

Od upravljanja herojev do vrtenja pedal

V relativno podobni igri, kjer se upravlja z akcijskim herojem, League of Legends, ima svojega asa tudi Slovenija. Mihael Mehle s spletnim vzdevkom Mikyx naj bi s pomočjo te igrice na turnirjih zaslužil vsaj 186.000 evrov. Kot je dejal v enem od intervjujev, je svojo kariero začel leta 2010, ko je tudi po deset ur na dan igral videoigro, s katero danes služi: "Ocene v šoli so padale, starši niso bili najbolj srečni. Potem me je opazil profesionalni igralec, dobil sem ponudbo, nato ekipo," je začetke opisal Mehle, ki se je pri 17 letih preselil v Berlin v hišo s trenerji, kuharji, športnimi psihologi in soigralci. Njegov dan traja od opoldneva do treh zjutraj, razen odmorov za obede pa je sestavljen pretežno iz igranja igric. S svojo nadpovprečno plačo 21-letni Mehle trenutno pomaga staršem pri gradnji hiše, po karieri, ki je tudi v e-športu močno omejena, tam nekje do 25. leta, pa še ne ve, v kaj bo preusmeril svoje poklicno življenje.

Tudi nekdanji dirkač Jenson Button se je preizkusil v simulaciji vožnje formule ena, sicer pa so tekem zgolj s pritiskanjem gumbov bolj vešči mlajši. 
REUTERS

Problem: ni gibanja

Čeprav bo e-šport na sporedu azijskih iger 2022, pa še ni znano, kdaj in ali sploh bo Mednarodni olimpijski komite e-šport uvrstil med olimpijsko druščino. Dva sta sicer nosila baklo na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu. "Mednarodna olimpijska družina išče načine, kako v olimpijsko gibanje vključiti ta potencial mladih, množic, ki spremljajo ta tekmovanja," je priznal Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije: "Obstaja pa veliko pomislekov, najbolj problematično je pomanjkanja gibanja. Ni mogoče spregledati raziskav zdravstvenega sektorja, kako je sedeč in neaktiven način življenja problematičen, te igre pa so zelo priljubljene med mladimi. Sicer vrhunski igralci sami sporočajo, da imajo vrhunski igralci enako zahtevne priprave kot vrhunski športniki, po več ur na dan. Bi pa radi dobili podatke, kako te igre vplivajo na zdravje. Osebno menim, da bi bilo v tem trenutku problematično proglasiti zmagovalca svetovnega prvenstva v e-gamingu za vrhunskega športnika, kot ga razumemo pri nas v Sloveniji."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta