"Glede imen se v poslanski skupini še nismo dokončno odločili. Kot običajno se bomo tik pred glasovanjem odločili, komu damo svojo podporo, zato tudi ne predstavljamo nobenih imen v tem trenutku," je dejal.
Danes bo Pahor opravil še posvetovanja z vodji poslanskih skupin LMŠ, SD in SMC, Branetom Golubovičem, Matjažem Hanom in Janjo Sluga. Pogovore pa bo nadaljeval še v sredo, ko se bo sestal z Matejem Tašner Vatovcem iz Levice, Jožefom Horvatom iz NSi, Mašo Kociper iz SAB, Jurijem Lepom iz DeSUS, Zmagom Jelinčičem iz SNS ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti Felicem Žižo in Ferencem Horvathom.
Na ponovni poziv za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija, so se prijavili Anže Erbežnik, Marjan Lekše, Boštjan Pintar, Rok Svetlič in Marko Starman. Erbežnik, Svetlič in Starman so bili med možnimi kandidati že v prejšnjem krogu, ko je Pahor v imenovanje predlagal Barbaro Zobec in Andraža Terška. Zobčeva je nato od kandidature odstopila, Teršek pa na tajnem glasovanju v DZ kljub javno izrečeni podpori ni dobil dovolj glasov.
Rok za uveljavitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje se bo sicer iztekel 21. decembra.
Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da predsednik republike lahko izbere kandidata izmed prijavljenih kandidatov, lahko pa DZ predlaga tudi druge kandidate. Na tajnem glasovanju v DZ pa je za izvolitev potrebnih 46 glasov.
Krivec je pojasnil, da sta se s predsednikom pogovarjala tudi o volilni zakonodaji, "kjer se stvari premikajo v smer rešitve s prilagoditvijo tistih okrajev, ki na nek način štrlijo". Po njegovih besedah stvari potekajo in pričakujejo, da se bo v kratkem koalicija tudi na nek način poenotila glede teh sprememb.
Rok za uveljavitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje se bo sicer iztekel 21. decembra. Pod vodstvom predsednika Pahorja se je politika najprej usklajevala o možnosti, da bi volilne okraje v celoti ukinili in uvedli preferenčni glas, a se je nato v začetku marca letos izkazalo, da potrebne dvotretjinske večine za to v DZ ni.
Na mizi je tako ostala še možnost spreminjanja meja okrajev, za kar je sicer potrebna navadna večina, a se ta zdi zaradi raznolikosti interesov prav tako težko dosegljiva. Predlog pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, po prvotnih načrtih naj bi o njem minister Boštjan Koritnik pogovore s poslanskimi skupinam opravil v septembru. Kot pa je pojasnil v ponedeljek, je prišlo do manjšega zamika, saj gre za zelo zahtevno materijo. "Trenutno se ukvarjamo z dvema alternativnima predlogoma in moramo še tehtati argumente za in proti, kateri je tisti, ki ga bomo predstavili poslanskim skupinam," je še pojasnil.
