Začniva na koncu - pri letošnjem letu. Spomladi smo pristali na domačih wi-fijih in kavčih. Veliko ljudi, tudi kulturnikov, je padlo v samopreizpraševanje, apatijo, tudi tarnanje. Tebi pa je uspelo v tem času narediti zelo veliko, kar so ljudje tudi opazili. Kako? Od kod motivacija?
"Zdi se mi predvsem, da je vsak dan čas za novo priložnost. A v trenutku, ko se nam je to zgodilo, so moji poklicni kolegi postali depresivni - zaprli so se vase, jaz pa sem prav takrat našel čas, da še bolj ustvarjam in še bolj delam, in še bolj me je gnalo prav dejstvo, da mi nekdo ne dovoli opravljati tega, kar si želim. Svojega poklica. Še bolj vestno in še bolj zagrizeno sem iskal rešitve, kako priti do nastopov, koncertov, ustvarjanja še naprej. Malo je tudi pripomoglo, da sem si leto 2019 tako lepo nastavil, da v letu 2020 nisem želel nehati s tem."
Preselil si se v Ljubljano in seveda ne moreva mimo rivalstva Maribor - Ljubljana in patosa, ki je povezan s tem. Kje je glas publike močnejši, na koncertih v Mariboru ali v Ljubljani?
"Zagotovo mi je ljubši koncert v Mariboru. Tako kot športniki, kadar igrajo, vedno predstavljajo svoj klub, svoj dres, raperji vedno predstavljamo svoje narečje in svoj sleng. Maribor je moje mesto, in ko pridem sem, ljudje razumejo tudi tiste kompleksnejše 'špike'."
Ampak iz dialekta nisi naredil karikature, kakor se rado zgodi v raznih produkcijah.
"Res je, velikokrat se mi je zdelo, da je v filmih ravno Štajerec tisti, ki je malo bolj ruralen. To je moj boj, rad bi prikazal, da obstaja del Štajercev, ki so nadpovprečni, inteligentni, delovni in talentirani, predvsem pa pridni. In da nismo vsi iz Butal."
Vsak čas je za hip hop produktivno obdobje
A vendarle se zdi, da se je v teh časih hip hop scena zbudila. Za hip hop velja paradigma, da se prebudi in najbolje dela v času teme. Tako so se zdaj vrste strnile in nastajali so dobri izdelki tudi v Sloveniji. Enako je bilo denimo v ZDA pod Trumpom.
"Hip hop je kultura, ki je popolnoma v stiku s časom, je odraz momenta, v katerem je ustvarjalec. Je zelo hip, skozi je v času, zato je hip hop. Je pa tudi kultura, ki daje ljudem misliti. Poleg tega sempla, kar pomeni, da pobira iz različnih žanrov najboljše, in ker ostaja v času, se ves čas tudi razvija hitreje od drugih žanrov. Vsak slab čas je za hip hop posledično zelo produktivno obdobje.
Gre pa tudi za nezadovoljstvo s tem, kako je industrija organizirana. V osnovi mlajši raperji ne razmišljajo o tem, da bi služili denar, jih pa posledično mori, ker ga ne. In to je težava. Res pa je, da imajo tudi sami ustvarjalci težavo s tem, da se dobro organizirajo. Dosti jih pričakuje, da bodo ljudje začeli delati namesto njih. Ampak velikokrat se je izkazalo, da je najboljše, če sam organiziraš stvari in jih sam izpelješ."
Ima pa ta žanr tudi pasti. Biti moraš alter, da si "resničen", iskren, in ko postajaš uspešen, se te lahko hitro prime pop etiketa. Si ti še resničen?
"Jaz v svoji glavi sem. Od tega, da sem bil namensko uporniški, sem prišel do tega, da skrbim za svoje bližnje, da imam plačane račune, da nisem dolžen denarja naokoli, da me imajo ljudje radi, da mi življenje teče v ustaljenih tirih, to je zame resnično. Ljudje smo si različni, velikokrat pa je v Sloveniji še vedno biti glasbenik težko sprejet poklic, biti raper je še manj od tega. To počneš 'tak usput', piješ, kadiš travo in nekaj jamraš vmes. Pa ni ravno tako. Veliko truda je bilo vloženega, da sem danes tu, kjer sem."
Omenil si mlade glasbenike, vodiš tudi Wudisban records in zavod Beseda-Zaveza, pri tem se v zavodu in založbi ne osredotočate le na hip hop, ampak v veliki meri pomagate mladim ustvarjalcem na začetku njihove poti.
"Imamo zavod Beseda-Zaveza, ki je zavod za promocijo glasbene kulture v Sloveniji, to je predvsem neprofitni zavod, ki se ukvarja z neodvisnimi ustvarjalci in jih uči, kako sami organizirati čim več stvari tako, da ni treba dati avtorskih pravic ljudem, ki nimajo ničesar z izdelki in ki niso pomagali pri ustvarjanju. Wudisban je hip hop založba, smo pa vse skupaj zdaj razširili tudi na Streamarnico, ki je digitalna agencija, ki se ukvarja tudi z ustvarjalci, ki niso hip hoperji, ampak so iz drugih žanrov. Na neki način pomagam neodvisnim ustvarjalcem utreti pot, da imajo nekaj od svojega dela kljub temu, da ne gredo k založbi. Največ mi bo uspelo, če se bodo ustvarjalci začeli zavedati pomembnosti lastništva svojih posnetkov in se bo uredila regulacija internetnih predvajanj. Premagati želimo miselnost, da ti mora, če nekaj želiš, nekdo pomagati. Ne, treba se je usesti, poguglati stvari in lahko narediš sam. Kajti sicer se ti lahko zgodi, da čez deset let, ko želiš recimo ponatisniti svoj CD, tega ne boš mogel narediti sam. Ker so mehanske pravice nekje na založbi, od človeka, ki ga ni več ali pa zaradi starih zamer tega noče storiti. To se meni recimo ne more zgoditi, jaz sem od začetka, od leta 2010, ko sem izdal prvi solo album, lastnik svojih posnetkov. In to je zelo pomembno, ker ko mene ne bo več, bodo lastniki teh posnetkov moji otroci, ne pa neka založba oziroma otroci direktorjev založb."
Narediti komad s smislom
Iz Wudisbana je zraslo ker nekaj novih imen. Med bolj vidnimi omenimo ...
"Vazz, Mrigo in Ghet in Drill iz Izole. Vazz (Mark Jacob Cavazza) je nova generacija mlajših raperjev, ki je naredila pomp, in je zelo uspešen, sploh glede na njegovo starost. Zelo sem ponosen, da sem bil zraven pri njegovih prvih korakih in mu pomagal zgraditi njegov prvi studio.
Drill (Andrej Bučar) morda ni toliko prepoznan v medijskih krogih, ampak ko izda videospot, ima naslednji dan ogromno ogledov, kar se pozna tudi na terenu. Prva generacija raperjev so bili denimo Dandrough, nato Ico (Iztok Šumatič - Eyeceeou, nato Tekochee kru, Mrigo in Ghet, nato Drill in zdaj Vazz. Tudi generacijsko smo okoli pet let narazen. Wudisban je za otroke. Tisti, ki poznajo ODB-ja bodo vedeli, kaj mislimo s tem."
In zdi se, da ima ta generacija zelo dosti povedati, vmes je zevala določena praznina, rap je pripovedoval o čagah in travi, zdaj se to spreminja.
"Vmes nam je v glavah šlo lepo in dobro. Živeli smo v navidezni blaginji, niso nas toliko motile različne miselnosti, družba ni bila toliko razdvojena in zaradi tega je bila tudi glasba posledično bolj durovska, bolj vesela. Danes je vse posledica 'lockdowna', policijske ure, ukrepov in na neki način se nezadovoljstvo zelo izraža v glasbi. Tudi sam ves čas iščem pravo mero med tem, kako ljudem nekaj povedati, obenem pa ne preveč težiti in moralizirati. To je moj večni boj. Narediti komad s smislom, a vseeno poslušljiv, iskanje tega ravnovesja traja ves čas, da je nekaj sporočilno močno, a ni preveč zateženo. Zanimivo je, kako se v teh časih ne izdaja toliko 'veselih' komadov, a ni tako, da jih ljudje ravno zdaj potrebujejo?!"
Tako lepo poslušljivo zapoješ državi, da je kruta do državljanov ... Kaj bi spremenil pri njej?
"Predvsem bi si želel, da se v državi neha gojiti politika razdvajanja. Rad bi videl, da nas teh borih dva milijona vsaj enkrat zaživi v skladnosti, čeprav se zavedam, da je to utopija. Spremenil bi odnos do kulture. Zdi se mi, da se ljudje premalo zavedajo pomembnosti vseh vrst ustvarjalcev. Rad bi, da se ljudje zavedajo, da je biti glasbenik poklic. Dosti je stvari, ki bi jih spremenil, a vse težijo k harmoniji, blaginji, miru, sočutju in svobodi. Ful stvari je za zrihtat'. Če bi se mi dalo iti politiko, bi začel pri prispevkih in davkih."
Hvaležen Mariboru za vse izkušnje
Tudi zaradi odnosa države do državljanov se je zgodil moment Zlatko. Del krivde je zagotovo njegov, odmev z vsemi ojačevalci vred pa ne.
"Zlatko je zelo dobrosrčen človek. On živi iz srca, včasih ne izpade tako, ampak v resnici želi dobro, ne le zase, vsem želi dobro. In zdaj, ko se mu je to vse zgodilo, smo stopili skupaj, ljudje mu želijo pomagati. Čeprav je rap ego šport, ves čas si merimo, kdo 'ima daljšega', v resnici, ko nastopi realnost, vemo, kaj res šteje. To me resnično veseli. Dalo mi je še več upanja v slovenski hip hop, ugotovil sem, da ko je res težko, obstaja tukaj skupnost. Čeprav se na daleč zdi, da se res ves čas samo zbadamo, kar je ne nazadnje zanimivo tudi poslušalcem, pridejo momenti, kjer se pokaže složnost. Smo pa ljudje naravnani tako, da je večini dosti lažje gledati Ljubezen po domače kot Studio City."
Klemen Klemen že lahko pride v Maribor?
"Po mojem ... ne. Neumno se mi zdi, da se razdvajamo, ko smo samo 130 kilometrov narazen. Razumem, ko je tekma, so prisotna čustva, ampak vseeno moraš paziti, kaj rečeš, vse se vrne. Pomembno je, da se ve, kdaj so stvari resne. Predvsem v teh časih. Sam recimo vem, da si tudi navijači v težkih časih znajo pomagati. Če bomo še bolj napihovali ta Ljubljana - Maribor sentiment, ne bo nič dobrega. Jaz ljubim Maribor, ampak maram tudi Ljubljano, Izolo, Koper, Velenje, Slovenj Gradec ipd. Nimam nobenih težav s tem. V enem komadu rečem 'nima veze, iz kje si, ampak skillsi (veščine, op. p.). In tega se držim. Moji prijatelji so tudi ljudje, ki niso Mariborčani."
Je Maribor tudi v tem pogledu malo odrasel? Postaja bolj zadovoljen sam s sabo? Take stvari se z distance včasih bolje vidijo.
"Maribor je vedno bil odrasel. Težko je reči, da je zdaj bolj pameten, kot je bil pred leti. Niti ne bi rekel, da je manj. Maribor je nekaj posebnega. Ima en tak čar, da ko ga 'pohendlaš' in ga začneš razumeti, ti da veščine za življenje, ki so nujno potrebne, da postaneš najboljša verzija samega sebe. Maribor je mesto, kjer živijo moji starši in prijatelji, ki so zadovoljni sami s sabo. Zato je moj odgovor na to vprašanje - Maribor je vedno bil zadovoljen sam s sabo. Jaz bom Mariboru večno hvaležen za vse izkušnje."
Zakaj meniš, da si bil izbran za Večerovo osebnost leta?
"Ker sem letos 'klukal' od povsod ven. Zdi se mi, da je to akumulacija večletnega dela. Že leta skačem ven, se trudim. Kaže, da imajo ljudje radi mojo glasbo, čutijo, da je moje srce še vedno v Mariboru. Je pa res, da verjetno niso samo Mariborčani glasovali zame, ampak tudi kakšen Primorec in Ljubljančan. To je tudi posledica, zakaj sem zmagal. Ljubezen je edina stvar, ki nas reši, če se bomo kregali, si bomo skopali še večjo luknjo. Predvsem pa moramo najprej imeti radi sebe, potem lahko imamo radi druge. In treba si je vzeti čas zase, se znati naučiti biti sam s sabo, ker to je prava supermoč."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
