Kako bo država 24. aprila omogočila odhod na volitve vsem, ki bodo takrat izolirani od zunanjega sveta?

Slovenija se dobre tri mesece pred volitvami leta ukvarja z vprašanjem, kako bo država zagotovila volilno pravico vsem državljanom, ki bodo v času glasovanja v karanteni ali izolaciji. "Vsak polnoletni državljan ima pravico do udeležbe na volitvah. Če mu država ne omogoči glasovanja, so lahko kršene njegove volilne pravice," pojasnjuje strokovnjak na področju volilnega prava Jurij Toplak.

SD opozarja na politične manipulacije

Profesor z Univerze v Mariboru opozarja, da je treba odločitve o verodostojni izvedbi volitev v času posebnih okoliščin sprejeti s širokim soglasjem in predvsem pravočasno. Zaradi preglednosti in zaupanja v volilni postopek je pomembno, da je javnost vključena v razpravo. "Če med pripravami na prilagoditev volitev ni enotnosti med volilnimi organi, koalicijo in opozicijo, lahko vsaka sprememba predstavlja tveganje za integriteto volitev in celo ustavno krizo," je razložil Toplak. Ker Slovenija nima urejene zakonske podlage za nemoteno izvedbo volitev v izrednih razmerah, državna volilna komisija preigrava različne možnosti, kako omogočiti glasovanje vsem, ki bodo na volilni dan izolirani od zunanjega sveta. Komisija je med drugim opravila posvet pri predsedniku republike, a končne odločitve o načinu izvedbe volitev - te bodo po napovedi Boruta Pahorja zagotovo 24. aprila - še ni.

Kako pa si nemoteno organizacijo volitev predstavljajo v parlamentu? Zmago Jelinčič je edini od prvakov strank, ki je pristavil pobudo za preložitev volitev v začetek junija, a ni bil uslišan. SNS za aprilski termin glasovanja predlaga modificiran sistem predčasnih volitev. "Prvi dan bi volili zdravi, nato tisti v karanteni, tretji dan pa okuženi," razmišlja Jelinčič. V SD so prepričani, da je možnosti o organizaciji volitev najbolje iskati znotraj obstoječe zakonske ureditve. "Ne glede na izbrano opcijo mora biti rešitev optimalna z vidika preglednosti, organizacijske, kadrovske in operativne izvedljivosti. Predvsem pa mora biti takšna, ki bo v največji meri zapirala vrata političnim manipulacijam, še posebej, ker določene politične opcije nikoli ne skrivajo namere o vprašanju legitimnosti volitev, ko jim rezultati ne ustrezajo," so se odzvali v SD, medtem ko v SAB opozarjajo, da bo nastal dvom o legitimnosti, če glasovanje ne bo omogočeno vsem.

Odškodnine zaradi kršitev

Slovenija kajpada ni edina država, ki se ukvarja z izvedbo volitev v največji zdravstveni krizi našega časa. Praksa iz tujine kaže, da so po svetu uporabili različne metode za varno in pravično organizacijo volitev. Države so denimo odprle več volišč, priporočile glasovanje po pošti, ponekod so volivci glasove oddajali iz avtomobilov, drugod je bilo možno glasovati s pooblastilom ali pa so uradne osebe obiskale državljane na domu. V prvem letu epidemije je po besedah Jurija Toplaka okoli 75 držav prestavilo ali celo odpovedalo volitve. "Sedaj so države praviloma veliko bolje pripravljene na glasovanja. Rešitve iz tujine so dobro analizirane in utečene, države pa lahko zaprosijo mednarodne organizacije, da jim pomagajo z izkušnjami," je dejal Toplak, ki bo marca v okviru konference pod okriljem Alme Mater Europaea organiziral mednarodni virtualni posvet o izvedbi volitev med epidemijo.

Naš sogovornik pravi, da izdatno glasovanje po pošti prinaša tveganje, ker volivcu nihče ne zagotavlja načela tajnosti. "Statistika kaže, da v primeru glasovanja po pošti veliko družin glasuje skupaj in posledično enako. Pri zadnjih ameriških predsedniških volitvah so v nekaterih državah vsi dobili glasovnice po pošti, čeprav jih niso naročili. To je bilo koristno za preprečevanje okužb, a je obenem vplivalo na rezultat volitev. Tveganje je bilo veliko, ker so glasovnice pošiljali po navadni pošti in ponekod so nato ležale po stavbah," je omenil Jurij Toplak, ki v vlogi gostujočega profesorja na univerzi Fordham v New Yorku predava volilno pravo.

Kaj bi se lahko zgodilo pri nas, če oboleli državljani ne bi imeli možnosti izraziti svoje politične volje? Kako močno bi se v tem primeru zamajala legitimnost volitev? "Oseba, ki na sodišču dokaže, da mu je država kršila volilno pravico, je upravičena do odškodnine. Volitve so razveljavljene samo v primeru, če so nepravilnosti tako obsežne, da vplivajo na izid. Pri parlamentarnih volitvah je treba biti zelo pozoren, saj lahko onemogočanje glasovanja stotim ali dvestotim državljanom že vpliva na sestavo parlamenta. Nedvomno ima država nalogo, da poišče ustrezne rešitve in omogoči glasovanje vsem volilnim upravičencem," je sklenil Toplak.