Luka Mlakar
Visoka volilna udeležba bi bila slaba novica za SDS, poudarjata politična analitika.
Raziskovalec javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko pričakuje, da bo udeležba na parlamentarnih volitvah 24. aprila prihodnje leto višja kot na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018, ko je svoj glas oddalo 52,64 odstotka volivcev. Udeležba je bila takrat sicer višja kot na parlamentarnih volitvah leta 2014, ko je volilo 51,73 odstotka volilnih upravičencev, a bistveno manjša kot na državnozborskih volitvah leta 2011, ko je na volišča odšlo 65,60 odstotka volivcev. Prav volilna udeležba bo po Zorkovih besedah odločilno vplivala na rezultat prihodnjih volitev: "Volilna udeležba je v resnici funkcija spremenljivke, koliko novih strank oziroma list bo nastopilo na volitvah. Skratka, več ko bo na koncu novih strank in list, višja bo udeležba."
Zorko pojasnjuje, da so zadnje javnomnenjske ankete pokazale, da je želja po novih strankah in novih alternativah pri volivcih zares velika. Razlog za to vidi v tem, da nekatere od novih strank dajejo upanje tistim, ki so razočarani nad prejšnjimi oziroma starimi novimi obrazi. "Pojavljajo pa se tudi nove stranke, izpostavil bi nastajajočo zeleno stranko Vesna in še kakšno podobno, ki bo na naslednje volitve zagotovo pripeljala nove volivce. V mislih imam 150 tisoč novih volivcev, ki so prišli na volišča ob referendumu o zakonu o vodah." Na vprašanje, kaj bi za izid volitev pomenila višja volilna udeležba, pa Zorko odgovarja, da bi bila to v prvi vrsti slaba novica za SDS: "Lahko bi se zgodila tudi večja volilna udeležba desno od sredine, vendar ne v korist SDS, ampak nekih bolj desnosredinskih in novih strank. Vse te stranke bi lahko zasedle tudi blizu tretjine glasov." Višja udeležba bi po njegovi oceni sicer ogrozila vse obstoječe stranke, tudi tiste z volilno bazo, ki bo v vsakem primeru prišla na volitve, poleg SDS torej tudi SD in Levico.
Kovač: Višja ko bo udeležba, večji bo poraz Janše
Publicist in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Miha Kovač prav tako predvideva, da bo volilna udeležba ključna za rezultat naslednjih parlamentarnih volitev. Kot pojasnjuje, je matematika pri volilni udeležbi glede na dosedanje izkušnje sicer enostavna: "Predvsem SDS ima zveste volivce, ki pridejo volit ne glede na vse škandale, v katere se ta stranka zaplete. Po drugi strani so volivci levosredinskih strank bolj muhavi in izbirčni ter posledično nagnjeni k slabši volilni udeležbi." Po njegovih besedah je zato v interesu SDS, da je volilna udeležba čim manjša: "Prepričanje, da so vsi politiki pri nas enako slabi, je tako voda na mlin SDS, saj načeloma velja, da trdnejše ko je to prepričanje, manjša je volilna udeležba." Kovač pravi, da je v tem trenutku nemogoče napovedati, ali bo med večinskim volilnim telesom jeza nad Janšo tako velika, da bodo šli na volišča tudi tisti, ki sicer abstinirajo, ali pa bo prevladal prej omenjeni nihilizem. "Če se bo zgodilo slednje, napovedujem udeležbo pod 50 odstotki, če se bo zgodilo drugo, pa bo volilo več kot 70 odstotkov volivk in volivcev," dodaja Kovač. Višja ko bo udeležba na volitvah, večji bo po njegovih besedah poraz prvaka SDS Janeza Janše.
Vučko: Pogoj PCT verjetno za člane volilnih odborov, za volivce ne
V povezavi s prihajajočimi volitvami se postavlja tudi vprašanje, kako bo nanje vplivala epidemija covida-19. Direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko poudarja, da so v času epidemije med drugim izvedli tudi referendum o zakonu o vodah: "Če bi bile volitve danes, bi ukrepi, ki smo jih takrat sprejeli v soglasju z NIJZ, zagotovo veljali. Kar se tiče epidemije, se stvari sicer spreminjajo iz tedna v teden, april pa je še daleč." Pogoj PCT bodo po vsej verjetnosti morali izpolnjevati člani volilnih odborov, ko gre za volivce, pa Vučko tega ne pričakuje. "Volilna pravica je temeljna človekova ustavna pravica, ki se jo lahko pod zelo strogimi pogoji izjemoma omeji na podlagi zakona. Če bi katerakoli vlada ali parlament sprejela tak zakon, bi bil ta lahko tudi ustavno sporen," meni Vučko, ki glede tega sicer ne pričakuje nobenih posebnih dilem.
Kovač ob tem poudarja, da bo pri izidu volitev ključno tudi, kako prepričljive bodo videti levosredinske stranke: "Trenutno jim ne gre preveč dobro, vsaj dve med njimi, SAB in LMŠ, imata identiteto, vezano zgolj na svoja predsednika." Po njegovi oceni se je v zadnjih dveh letih pokazalo, da so stranke brez trdne programske identitete in trdnega članstva kot peresce v viharju, potem ko jih zapusti njihov karizmatični vodja: "Nosi jih levo in desno, glede na trenutne interese tistih, ki si tako stranko prisvojijo. SMC je notoričen zgled za to. LMŠ in SAB sta podobni mini, in če bo s stranko prišel na volilni trg še Robert Golob, bomo dobili še tretjo."
Kovač pravi, da ne verjame, da so levosredinski volivci tako naivni, da bodo šli še tretjič na led, kar posledično pomeni, da bo Golob z morebitno novo stranko zgolj jemal glasove aktualni opoziciji, namesto da bi aktiviral siceršnje volilne abstinente, ki jih je bilo do zdaj največ prav med mladimi. "Leva sredina lahko uspe le, če se še bolj poveže in bolj jasno artikulira svoje cilje, ki morajo biti usmerjeni v prihodnost in ne v preteklost, tako kot je to značilno za SDS. Trenutno na levici in sredini vidim veliko preveč majhnih egov ter premalo politične in programske kreativnosti, da bi bilo kaj takega mogoče. Posledično sem črnogled, z jasno poanto – če bo Janša znova zmagal, bo to izključno zaradi nespodobnosti njegovih tekmecev," meni Kovač.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
