Mraz in stroški pritiskajo: V strahu pred visokimi položnicami marsikje radiatorji ostajajo zaprti

Blokovsko naselje v Novi vasi v Mariboru je zgolj eno od mnogih v Sloveniji, v katerih upokojenci predstavljajo znaten del prebivalstva. Prav ta velika skupina državljanov je med tistimi, ki jih je podražitev energentov v času ogrevalne sezone najbolj prizadela. "Nekateri imajo v stanovanju temperaturo 16 stopinj Celzija. Med njimi je veliko takih, ki imajo 700 evrov pokojnine, zdaj pa morajo od tega dati 100 ali 200 evrov za ogrevanje," pravi sin starejše ženske iz omenjene četrti, ki ga skrbi za zdravje matere in želi ostati neimenovan. Mati živi v 64 kvadratnih metrov velikem stanovanju, zvišanje zneska na položnici je bilo izjemno. Medtem ko je decembra leta 2020 za ogrevanje plačala 72 evrov, je decembra lani znesek na položnici presegel 120 evrov. Zgodba razgali osupljivo dejstvo, da se nekateri finančno šibkejši posamezniki bojijo odpreti radiatorje, da ne bi prejeli položnic s še višjimi zneski. "Veliko mladih in starejših je danes zaradi tega v stiski," je zaskrbljen naš sogovornik. Večina starejših, pravi, tudi zaradi ponosa od otrok noče sprejeti denarja, se pa o tem pogovarjajo in si kažejo položnice. "Vsi so zgroženi nad zapisanimi zneski." V uredništvo je prinesel položnice tudi občan iz središča Maribora, sicer visoko izobražen in precej bolje situiran od ženske v prejšnjem primeru, a je kljub temu nejevoljen zaradi višjih stroškov ogrevanja. Za ogrevanje svojega 69 kvadratnih metrov velikega stanovanja je za november leta 2019 plačal 73 evrov, za november leta 2020 82 evrov, za lanski november pa že 112 evrov. Podobno sliko pokaže primerjava njegovih decembrskih položnic. Decembra 2019 je ta znašala 86 evrov, decembra 2020 118 evrov, decembra 2021 pa (brez občinske subvencije) že 186 evrov.

Naraščanje cen energije ne pojenja

Po analizi agencije za energijo tudi januarja letos naraščanje cen energentov na veleprodajnih trgih ne pojenja, kar se, kot so zapisali, odraža tudi v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote. Pri tem so naredili analizo v devetih slovenskih občinah, kjer se z daljinskim ogrevanjem ogreva 70 odstotkov gospodinjskih odjemalcev. Analiza je sicer pokazala, da je povprečna januarska maloprodajna cena toplote za odjemalce v večstanovanjskih stavbah za 5,6 odstotka nižja od cene decembra lani, a je to odvisno od občine do občine. Najbolj k temu prispeva padec cene v mariborski občini, kjer bo januarja letos cena toplote v primerjavi z decembrom lani za kar 26,4 odstotka nižja, kar je posledica vnaprej zakupljenih količin plina Energetike Maribor. Najbolj pa se bo januarja cena toplote zvišala v občinah Ravne na Koroškem (za 16,2 odstotka) in Celje (za 9,7 odstotka). Kot ugotavljajo na agenciji, je razlog za zvišanje cen še vedno visoka prodajna cena zemeljskega plina.

Ta vpliva tudi na višje stroške ogrevanja v gospodinjstvih, ki niso priklopljena na daljinsko ogrevanje. Skoraj vsi ponudniki energije v državi so že lani dvignili cene tako elektrike kakor tudi plina in kurilnega olja. Po podatkih statističnega urada so se v zadnjem četrtletju preteklega leta dvignile cene zemeljskega plina in elektrike tako za gospodinjske kot za negospodinjske odjemalce. Zemeljski plin se je v tem obdobju za gospodinjstva podražil za štiri odstotke glede na drugo četrtletje, elektrika pa za pet odstotkov. Cena kurilnega olja se je v tem obdobju zvišala za slabih šest odstotkov.

Velik del prebivalstva se podražitvam ne bo mogel izogniti

Profesorica ekonomike energetike na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Nevenka Hrovatin pojasnjuje, da tam, kjer so se cene zvišale, ni mogoče pričakovati, da bi te padle v letošnji kurilni sezoni, saj so dobavitelji energije že zakupili določene količine energentov. "Pri toploti velja metodologija spreminjanja cen, ki omogoča, da se lahko variabilni del cene mesečno spreminja, kar pomeni, da lahko dobavitelji toplote podražitve vgrajujejo v končne cene za potrošnike. To formulo tudi uporabljajo, in če so se cene povečale v zakupnih pogodbah, potem znižanja ne moremo pričakovati." Višanje cen energentov na trgu je odvisno od vrste dejavnikov, večinoma povezanih z epidemijo koronavirusa, od praznih skladišč zemeljskega plina v Evropi po lanski dolgi kurilni sezoni do naglega oživljanja globalnega gospodarstva po zaprtju. Hrovatinova meni, da glede tega še vedno obstaja določena negotovost, v kateri bo svet še nekaj časa: "Na to vpliva več dejavnikov - od nadaljnjega razvoja dogodkov glede epidemije, od gibanja gospodarske rasti na Kitajskem, tudi od tega, kdaj bo dan v uporabo plinovod Severni tok 2, ki bo omogočil dobavo plina iz Rusije v Nemčijo. Tudi konflikti med Rusijo in Ukrajino zagotovo prispevajo k tej negotovosti." Na vprašanje, kako se bo stanje odrazilo pri razpoloženju in ekonomski situaciji prebivalstva, ki bo odslej moralo bistveno več denarja nameniti za ogrevanje, Hrovatinova odgovarja: "Zagotovo prihaja med ljudmi do slabe volje, saj se to zajeda v razpoložljivi dohodek gospodinjstev." Vlada, ki želi to problematiko med drugim nasloviti z uvedbo energetskih vavčerjev, pri čemer podrobnosti glede teh še niso znane, bo s tem po besedah Hrovatinove reševala predvsem situacijo revnejših državljanov. Pri velikem delu prebivalstva, ki se temu zvišanju ne bo mogel izogniti, pa se bo to bistveno poznalo pri stroških.

Dr. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus, v katerem spremljajo stanje na področju energetske revščine v državi, pojasnjuje, da se je že leta 2020 poraba energije v gospodinjstvih zvišala za od pet do deset odstotkov, saj je več ljudi delalo od doma ali so bili doma zaradi čakanja na delo. Hkrati, pravi, so imela gospodinjstva v tem času nižje dohodke kot pred epidemijo. Sami so tako že takrat vlado pozvali k uvedbi energetskih vavčerjev. Da se situacija slabša, opažajo tudi pri izvajanju projekta brezplačnega energetskega svetovanja za gospodinjstva z nižjimi prihodki v štirih obalnih občinah: "Ko so se cene zvišale, nam je poskočilo število prijav gospodinjstev na svetovanje. Že pri prijavi opišejo problem enormnega zvišanja mesečnih stroškov za energijo, pri čemer ne vedo, kako bi jih pokrili." V Sloveniji ni natančnega podatka o številu gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko revščino, saj na to vpliva več kriterijev in glede tega še ni mednarodno sprejete definicije. Po oceni Sursa v letu 2018 v štirih odstotkih slovenskih gospodinjstev niso mogli zagotavljati primerno toplega doma. Dodatno obremenitev, še opozarja Tkalec, predstavlja zvišanje omrežnine z novim letom, ta ukrep bi lahko po njegovem mnenju glede na splošno stanje za nekaj mesecev prestavili.

Iz energetske krize v ekonomsko

Velik skok cen je presenetil tudi antropologa dr. Dana Podjeda: "Mogoče smo doslej res živeli v neki energetski blaginji, skrbi pa me, da bomo kmalu prišli v stanje energetske revščine. Predstavljajte si starejšo ženico, ki danes živi sama v ogromni hiši, zgrajeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v njej pa ogreva samo dva ali tri prostore, pa še za to komaj plačuje. Za takega človeka je lahko tak skok v cenah pretresljiv." Kriza, povezana z epidemijo, se počasi preveša v ekonomsko krizo, dodaja Podjed. "Mislim, da bo to ljudi zelo prizadelo in da lahko tudi v tem primeru pričakujemo veliko psiholoških stisk, stresa, nejevolje, kakršnim smo bili priča tudi v času epidemije." Vendar pa, kot opozarja Podjed, so časi tovrstnih težkih preizkušenj običajno tudi časi iskanja novih rešitev. "Ne smemo pozabiti na ljudsko inovativnost. Ljudje vedno najdejo pot iz stiske oziroma jo vsaj skušajo najti." Te rešitve sicer včasih lahko zavijejo tudi v nepričakovane smeri, kar z nekaj primeri ponazori tudi Podjed: "Mogoče bodo nekateri spet prešli na peči na drva, kar ni v redu za kakovost zraka v mestnih okoljih. Ljudje pač iščejo rešitve, tako kot so jih v Romuniji v osemdesetih letih, ko so imeli redukcije električne energije, pa so v blokih prebili stene, si postavili gašperčke in se z njimi ogrevali. Računam na to, da se bodo v prihodnosti dogajale še nenavadne stvari." Tako starejša kot srednja generacija državljanov se po besedah Podjeda sicer spominja še časov električnih redukcij v nekdanji Jugoslaviji, ki so bile povezane z varčevanjem na nacionalni ravni. "Gospodinjstvom so zvečer ugasnili elektriko in smo bili v temi. Še danes se spomnim, da smo imeli v Celju, kjer sem takrat živel, v kuhinji vedno pripravljeni dve sveči in vžigalice, na njih pa je pisalo: 'Če elektrike ni, vzemi svečo in jo prižgi, da ne boš v temi.' Tudi to je primer ljudske inovativnosti," pravi Podjed, ki kot zanimivost dodaja, da se je devet mesecev po redukcijah znatno zvišalo število novorojenih otrok. Podjed še opozarja, da bi morali biti solidarni s sodržavljani, ki jih bodo podražitve najbolj prizadele. "Ne moremo reči, da se je elektrika enako podražila za vse, ker to ni res. Tisti, ki so že zdaj živeli težko, bodo zdaj še bistveno težje."