Potem ko smo še pred dvema tednoma beležili rekordno zanimanje za cepljenje, v enem dnevu se je denimo cepilo celo 13.813 ljudi, je interes nato hitro začel padati. Prejšnji teden se je največ ljudi cepilo v četrtek, ko jih je po svoj odmerek prišlo 5847. Novi mejnik predstavlja sreda v tem tednu, ko se je zanimanje za cepljenje po smrti 20-letnice spet zmanjšalo. Dekle je zaradi možganskih krvavitev in strdkov umrlo dva tedna po prejemu odmerka cepiva proizvajalca Janssen. Okoliščine in vzroke smrti še preiskujejo.
Zanimanje za cepljenje spet pada
V sredo, ko je bilo cepljenje s cepivom Janssen ustavljeno, se je denimo skupno cepilo le še dobrih dva tisoč ljudi, še dan pred tem jih je bilo tri tisoč in pol. Tudi v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor so zaznali upad. "Po tem dogodku se je zanimanje za cepljenje pri nas zmanjšalo nekje za tretjino. Je pa res, da je bil trend padanja opazen že prej," je povedal pomočnik direktorja ZD Maribor Aleksander Jus. Zdaj se večina v Mariboru cepi s cepivom Pfizer, nekaj zanimanja je še za cepivo Moderna, s katerim cepijo ob torkih in petkih. Je pa bilo še pred sredinim dogodkom veliko interesa tudi za cepivo Janssen. V tednu največjega navala je kar tretjina Mariborčanov izbrala prav to cepivo.
Podobno kaže tudi vseslovenska statistika. V tednu med 13. in 18. septembrom je bil interes za cepivo Janssen zelo visok. Sicer je še vedno velika večina izbrala cepivo Pfizer, takoj na drugem mestu pa je bilo Janssen, zanj se je odločila četrtina vseh, ki so prišli po prvi odmerek.
Glavni razlog je zaostrovanje pogoja koronskih ukrepov, saj so državljani že takoj po prejemu prvega odmerka tega cepiva zadostili pogoju C (cepljeni). Spomnimo, da je vlada na dopisni seji 11. septembra določila, da se ob cepljenju s cepivom Janssen, pri katerem je potreben zgolj en odmerek, "dokazilo vzpostavi z dnem cepljenja" in ne več po 14 dneh, kot je veljalo pred tem. To je pomenilo, da je tisti, ki se je cepil, takoj po prejetem odmerku izpolnjeval pogoj PCT. Posvetovalna skupina je temu sicer nasprotovala, tudi v navodilih NIJZ natančno piše, da zaščita nastopi šele po 14 dneh od prejetja odmerka. A to ni spremenilo prakse pogoja PCT. Tisti, ki so se tako cepili predvsem zaradi zaostrenih pogojev, so se zato bolj množično odločili za cepivo Janssen.
Še en komunikacijski šum
Po sredini tragediji pa se je v javnosti odprlo vprašanje, zakaj uporabe cepiva Janssen niso omejili že prej. V nekaterih državah so namreč to cepivo mlajšim od 50 let odsvetovali. Stranski učinki, kot so tromboza, krvni strdki in krvavenje, so sicer redki, a se ob uporabi cepiva Janssen najbolj pogosti prav pri mlajših ženskah. Na Portugalskem so zato izdali priporočilo, da naj to cepivo uporabljajo le starejši od 50 let, v Belgiji so to mejo postavili pri 41 letih, na Danskem ga ne uporabljajo več. Pri nas je nasprotno. Najbolj številčno so se s tem cepivom namreč cepili prav mlajši. Od dobrih 120.000 ljudi, ki so prejeli cepivo Janssen, jih je kar 83.452 mlajših od 50 let.
Zakaj pri nas niso sledili praksi iz tujine? Bojana Beović je poudarila, da so sledili odločitvam Evropske agencije za zdravila, ki ni priporočila omejevanja uporabe pri cepivu Janssen. Je pa tudi dejala, da je strokovna skupina v začetku poletja predlagala, da cepilni centri prednostno uporabljajo mRNA-cepiva (torej cepivi Pfizer in Moderna). To priporočilo je sicer razvidno iz zapisnika seje na dan 6. julij, vendar pa tega priporočila NIJZ očitno ni prenesel na cepilne centre. Tako v cepilnem centru Maribor kot tudi v Kočevju so zatrdili, da o tem niso bili obveščeni. Kaj pa pravijo na NIJZ? Odgovorili so nam, da posvetovalna strokovna skupina za cepljenje proti covidu-19 redno spremlja novosti in redno prek NIJZ obvešča vse izvajalce cepljenja o spremembah oziroma novostih glede priporočil za cepljenje. Hkrati pa, da priporočila ves čas posodablja tudi na svoji spletni strani, ki je dostopna strokovni in splošni javnosti.
A očitno med navodili, ki jih sicer tedensko prejemajo tudi družinski zdravniki, tega ni bilo. "Sporočila v taki obliki in dikciji zagotovo ni bilo. Bilo je priporočilo, da se mRNA-cepivo uporabi za tretji odmerek. Na začetku so bila ta cepiva tudi bolj rezervirana za starejše. Ko je bilo cepiva dovolj, pa ni bilo več razlik. Tega, da bi kdajkoli kdo izrecno bolj priporočil mRNA-cepiva, se ne spomnim," je dejala vodja družinskih zdravnikov v mariborskem zdravstvenem domu Maja Arzenšek in še dodala, da jih NIJZ sicer redno obvešča o priporočilih glede cepljenja.
Po cepivu AstraZeneca zdaj zamajan tudi ugled Janssna
Družinski zdravniki so običajno prvi, ki jih ljudje pokličejo, kadar dvomijo, s katerim cepivom naj se cepijo, če sploh, je še dejala. "Kličejo nas predvsem tisti, ki imajo kake kronične bolezni in jih zanima, ali bo cepljenje vplivalo na njihovo zdravstveno stanje. Pacientom vedno povemo, kateri so možni redki stranski učinki, na koncu pa se vsak odloči sam. Kdaj komu tudi priporočimo, naj izbere mRNA-cepivo. To pa je predvsem odvisno od starosti, drugih kroničnih bolezni in spola," je še pojasnila Arzenškova.
Po začasni zaustavitvi cepljenja z AstraZeneco marca letos se je zdaj zaustavilo še cepljenje s cepivom Janssen. Tudi po tem, ko so z AstraZeneco spet začeli cepiti, to cepivo ni več uživalo zaupanja med ljudmi. Podobno je zdaj pričakovati glede cepiva Jannsen. Ali je to konec vektorskih cepiv, smo vprašali Romana Jeralo s Kemijskega inštituta. "Vektorska cepiva so ključna za visoko precepljenost v svetu, ker je njihova proizvodnja cenejša in omogoča proizvodnjo velikih količin, ki je potrebna za precepljenost po vsem svetu. Še vedno njihova uporaba pretehta škodo zaradi zelo redkih stranskih pojavov. Vektorska cepiva imamo tudi za ebolo in malarijo, kjer uporaba prav tako odtehta stranske učinke in kjer sta dostopnost cepiv in tudi stabilnost na terenu prav tako pomembna dejavnika. Nedvomno bodo tudi za te bolezni razvili druge tipe cepiv, tudi v Afriki že razmišljajo o lastnem razvoju mRNA-cepiv," je dejal Jerala in še dodal, da se bo vsaj v Evropi in ZDA uporaba vektorskih cepiv zelo zmanjšala. "Za Slovenijo menim, da bi bilo smotrno, da stroka odloči, naj se uporabljajo le mRNA-cepiva, razen na osnovi odločitve zdravnika, ki bi z utemeljenimi razlogi priporočil uporabo vektorskega cepiva," je še povedal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
