Najboljša športna plezalka na svetu pred nastopom na olimpijskih igrah, ki bodo v svojem programu prvič imele tudi njen šport, ne skriva želja in cilja, zaradi katerega se je podala proti japonski prestolnici. Janjo Garnbret zanima le zlata olimpijska kolajna. Kar je, glede na osupljivo formo, ki jo prikazuje, tudi razumljivo. Štiri letošnje zmage v svetovnem pokalu na 26 zmag podlage je pač dosežek, ob katerem je težko ostati ravnodušen. In to po sezoni 2020, ko tekem na najvišji ravni praktično ni bilo. Korošica je kljub epidemiji našla voljo. In trenirala, trenirala in še enkrat - trenirala. Vse, da po Tini Maze postane druga Korošica z olimpijskim zlatom, ki bi se še kako podalo k šestim zlatim in srebrni kolajni s svetovnih prvenstev.
Janja Garnbret bo v kvalifikacijah na olimpijskih igrah nastopila v sredo, 4. avgusta, finale pa se obeta v petek, 6. avgusta. Prenos tekem bo v živo mogoče spremljati tudi na velikem zaslonu v mestnem jedru Slovenj Gradca.
Dvaindvajsetletnica iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu se je v plezanju znašla po naključju. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če leta 2006 ne bi povsem slučajno preizkusila balvanske stene, ki je bila takrat postavljena v Slovenj Gradcu. Morda bi postala vrhunska plesalka, tudi ples je namreč v mladosti imela zelo rada. Plezati je začela v Alpinističnem klubu Slovenj Gradec, kjer je v zadnjih letih, tudi zaradi Garnbretove, naval mladih. Tako velik, da morajo otroke zavračati. Da je v domačem mestu vedno imela podporo, pogosto poudari. In tako kot je sama še vedno ponosna Korošica, se z najboljšo in najbolj vsestransko športno plezalko na svetu radi pohvalijo v Slovenj Gradcu. "Severovzhod Slovenije, kjer sem doma, kjer mi rečejo Korošica, je za mene najlepši del Slovenije. Koroška mi veliko pomeni, tu imam družino, sorodnike, prijatelje, sošolce," je pred časom za Večer dejala plezalna superzvezdnica. In še vedno, kljub temu da je v vmesnem času svojo zbirko pokalov in medalj precej dopolnila, razmišlja na ta način. Še vedno je tista preprosta, skromna in dostopna Janja, ki si bo vedno vzela čas za navijače. "V največje veselje mi je, da lahko komu dam avtogram ali se s kom fotografiram. Res mi ni težko," je dejala lani v Slovenj Gradcu. Kot da so štirje naslovi skupne zmagovalke svetovnega pokala in šest naslovov svetovne prvakinje nekaj povsem običajnega.
Pred olimpijskimi igrami v Tokiu se je umaknila pred javnostjo. Na najpomembnejšo preizkušnjo v karieri se želi pripraviti v miru, kar je, glede na to, kako zanimiva je Garnbretova ne le za domače, ampak za medije z vsega sveta, razumljivo. Osredotočena na kvalifikacije, ki bodo v Tokiu na sporedu 4. avgusta, in finalne boje dva dni kasneje. Šestega avgusta popoldne po slovenskem času bi okoli vratu že lahko imela zlato kolajno, ki se zdi letos še bližje kot lani. V tem dodatnem letu je namreč Janja Garnbret povsem ponotranjila še hitrostno plezanje. Na njenem seznamu niso več le balvani in težavnostno plezanje. V začetku meseca je hitrostno steno s fiksnimi oprimki prvič premagala v manj kot osmih sekundah, kar pomeni, da je v enem letu pridobila debelo sekundo in s tem ponovno dokazala, kako raznovrstna plezalka je. Za igre v Tokiu je ta raznovrstnost nujna, na voljo je namreč samo ena zlata kolajna. Za najboljšo v kombinaciji balvanov, težavnosti in hitrosti. Z drugimi besedami: za Janjo Garnbret.
Korošica, ki je nikoli ne moti velika prepoznavnost in vedno rada ugodi navijačem in medijem, bo med največjimi zvezdniki olimpijskih iger v Tokiu. Med potencialno odmevnimi imeni jo omenjajo številni svetovni mediji, med njimi ameriški New York Times, britanski Guardian, ameriški NBC in avstralski Courier Mail. Med opazovanjem Garnbretove se zdi, kot da kljubuje težnosti, kot da je plezanje nekaj najlažjega na svetu. Poezija v steni, med katero si gledalci spočijejo oči, zaradi njene superiornosti večkrat tudi živce. Čeprav ima v svetovnem pokalu že 47 uvrstitev med najboljše tri, od tega 30 zmag, se še vedno iskreno razveseli vsake zmage. Poleg nje so sli pa še veliko pozornosti na igrah plenijo tudi Tadej Pogačar, Primož Roglič in Luka Dončić. Slednji je le 12 dni starejši od Garnbretove, ki je v enem od intervjujev nekoč dejala, da bi z veseljem z njim spila kavo in poklepetala. Morda bo priložnost za to ravno na Japonskem.
Pred igrami v Tokiu se je umaknila pred javnostjo.
Kariero Janje Garnbret zaznamujejo superlativi, med osebnostnimi lastnostmi, zaradi katerih je tako superiorna, pa je gotovo tudi neustrašnost. Da si upa več kot tekmice, kar pride do izraza predvsem v balvanskem plezanju. V Tokio se odpravlja skupaj s trenerjem Romanom Krajnikom, ki je s serijsko zmagovalko začel delati konec leta 2019. Pred njim je nad njeno pripravljenostjo bdel Gorazd Hren, v vmesnem obdobju je bila nekaj časa celo brez trenerja. Da ji samota ustreza, saj lahko posluša samo sebe in eksperimentira, je dejala takrat. Sedaj pa je videti, da sta se z Romanom Krajnikom odlično ujela. Zdi se, da jo je v dosedanji karieri najbolj ganila zlata kolajna v balvanih, ki jo je leta 2018 osvojila na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku. Takrat so jo premagala čustva in solze so spolzele tudi po obrazu marsikaterega navijača. Upamo in želimo si, da se podobno zgodi letos v Tokiu. Naj jo tudi tokrat oblijejo solze sreče.
