(FOTO) Obiskali smo kamp Tineta Urnauta: On je šolski primer, definicija športnika

Posebno energijo je bilo v prvem počitniškem tednu čutiti v ravenskem hostlu Punkl in njegovi okolici, kjer je letos že osmič potekal odbojkarski kamp Tineta Urnauta. Ob našem obisku, prišli smo po zajtrku, so odbojkarski navdušenci iz vse Sloveniji igrali karte, se pogovarjali, nekateri so brali, drugi so si urejali sobe, vsi pa so bili v pričakovanju dopoldanskega treninga. Letos je kamp slovenskega kapetana obiskalo kar 97 otrok.

"Maksimum od maksimuma," se je pošalila pedagoška vodja kampa Tara Abraham. "V hostlu nas spi 62, ostali, večinoma domačini, pridejo zjutraj na zajtrk in gredo pozno zvečer domov. Dejansko gredo domov samo spat, vse druge aktivnosti doživimo skupaj." Najmlajša letošnja udeleženka je stara 9 let, najstarejši jih šteje 17, vsem udeležencem pa je bilo skupno, da so se morali za udeležbo odločiti hitro. Organizatorji, med katerimi odločilno vlogo (od)igra širša družina Urnaut, namreč niti ne vlagajo veliko v promocijo, dobra reklama gre od ust do ust. Tudi Tine se potrudi, da vsako leto na kampu preživi kar največ časa. Včasih je z otroki cel teden, vedno pa vsaj tri ali štiri dni. Letos je prispel neposredno z reprezentančne tekme. Da je projekt odlično zastavljen, priča tudi to, da so ga letos nekateri obiskali že sedmič.

"Tine je dostopen, rad se heca"

V nasprotju s "staroselci" je kamp letos prvič obiskal Ljubljančan Matija Pleško, sin nekdanjega odličnega slovenskega reprezentanta, s katerim si poleg priimka deli tudi ime. "Prijatelji so me dolgo prepričevali, da naj grem, saj da je tukaj ful dobro. In imeli so prav, super se imam, treningi so dobri, trenerji odlični, tudi druge aktivnosti so vredne pohvale, hrana je super … Ves čas se imamo fajn," nam je razlagal 14-letnik, ki je z veseljem prisluhnil nasvetom svojega vzornika Tineta Urnauta. "Odlično je, ko imaš priložnost vaditi z njim na treningih. Zagotovo smo se zaradi njega še bolj potrudili. Mislim, da bi moral biti on vzor vsakemu odbojkarju," je bil jasen Pleško, član odbojkarskega kluba iz Črnuč. Z njim se je strinjala skoraj 15-letna Pia Ajdič iz Maribora, ki odbojko trenira pori hoškem Formisu: "Veliko koristnih nasvetov mi je dal. Všeč mi je, ker je prijazen in dostopen, lahko smo ga sproščeno kaj vprašali, rad se tudi poheca." Za mlado Štajerko je bil letošnji kamp tretji, že zdaj pa je odločena, da bo na Ravne prišla tudi prihodnje leto. "Res je fajn, super energija je tukaj, veliko ljudi sem spoznala. Težko je z besedami povedati, kako lepo se imamo in kako rada imam odbojko. Saj sem se preizkusila v različnih športih, a mi nič ni tako ugajalo kot odbojka," je dodala Ajdičeva.

Ne le mladi odbojkarski navdušenci, v kamp Tineta Urnauta se radi vračajo tudi trenerji. Eden tistih, ki so zraven od začetka, je izkušeni Leonard Barić, ki je pred 25 leti že bil trener na Ravnah, pri Fužinarju. "Tinetov oče Adi je bil moj trener, in ko so uvedli kamp, me je poklical, če bi z ženo (Jeleno Ščerbakovo, prav tako trenerko, op. p.) pomagala. Zdaj prideva vsako leto. Fenomenalno je delati z otroki, vsako leto me presenetijo, kako vse boljši in boljši so, zaradi njih tudi mi trenerji napredujemo. Slovenska reprezentanca je s Tinetom na čelu napravila ogromno za popularizacijo odbojke. Že prej so bile odlične generacije, a ta, ki je zdaj, je pri vrhu svetovne odbojke. To se pozna pri zanimanju otrok," pravi Barić.

Tudi o kampu govori s presežniki: "Odlična mešanica počitnic in treningov. Mogoče nekateri prej niso bili navajeni dveh treningov na dan, a imajo toliko energije, tako pozitivni so, nič jim ni težko. Tudi organizacija je na najvišji ravni, razmere za vadbo ne bi mogle biti boljše." Kako veliko otrokom pomeni prisotnost slovenskega kapetana, ki si vsako leto vzame vsaj nekaj dni časa, da je z njimi, nam je potrdil tudi Barić. "Vsi so okoli njega, on jim je velik vzor. Pravzaprav je prava definicija športnika, šolski primer, kakšen bi moral biti športnik, kako bi se moral obnašati, kak pristop bi moral imeti. On je stoodstotno v odbojki, resen je, delaven. Otroci imajo tako pred seboj primer, kakšni bi morali biti nekoč sami."

Naporen, a lep šport

Udeleženci kampa se tudi sicer, med šolskim letom, ukvarjajo z odbojko, takšnih, ki odbojke ne trenirajo, je malo. Se je pa v preteklosti že zgodilo, da so prav zaradi kampa nato izbrali ta šport. Tara Abraham se spominja fanta, ki je prej treniral nogomet, nato pa izbral odbojko. "Odbojko zelo rada igram, že dve leti jo treniram in vedno sem si želela iti na tak kamp. Všeč mi je tudi druženje s prijateljicami in napredek, ko bolje serviram, sprejemam, podajam, zabijam," je povedala Tinka Slatinšek, desetletnica s Prevalj, ki je niti malo ni motilo, da je bila med mlajšimi.

Kamp se je zaključil včeraj, otroci pa so v šestih dneh poleg odličnih treningov, za katere je skrbelo 14 trenerjev, skupaj pa je v kamp vpetih 23 strokovnih delavcev, uživali tudi v bazenu, šli so v kino, igrali družabne igre, imeli so zaključno zabavo … "Ob večerih smo bili kar utrujeni, med letom imamo štiri treninge na teden, zdaj pa dva na dan. Pa tudi sicer se je vseskozi nekaj dogajalo, nikoli ni bilo dolgčas. Odbojka je naporen šport, a tudi lep," pa nam je povedala 13-letna Enja Hace s Prevalj, ki jo odbojka spremlja zadnjih šest let.