(INTERVJU) Šolski psiholog: Naj povedo, da se da, da zmoremo, da nismo vsega mi krivi

Kako pomembno je za otroke, družine, družbo današnje odprtje šol in vrtcev?

"Zelo. Zelo pomembno s čisto psihološkega vidika, da vidijo, da se nekaj spet dogaja, da se trend obrača na pozitivno stran, da vidijo luč na koncu tunela, da zmoremo, da bo ob cepivih in drugem morda konec te morije in teme in da bodo lahko začeli delati kot nekoč."

Otroci namreč dobro vedo, za kaj gre v epidemiji?

"Oni točno vedo vse. Ko sem z vnukom, ki hodi v tretji razred, gledal predsednika Janšo, je kar čakal, kaj bo rekel: ali bomo ali ne bomo šli v šolo. On bi sicer še kar bil doma, ampak veliko otrok zelo rado gre v šolo. In tudi mlajši, prvošolci, vse razumejo, doma vidijo nervozo staršev, dovolj jim je vsega."

Se bodo znali zdravorazumsko držati distance v razredih?

"Mislim da, sploh če bodo šole lahko zagotovile, da jih je manj, po deset v razredu. Učitelje spoštujejo, ubogajo. Ko doma starš kaj reče, morda to ne velja, a ko učiteljica reče, pa velja. Sploh če se bodo učitelji držali pravil, najmlajši s tem ne bodo imeli velikega problema."

Kaj pa vračanje učencev višjih razredov, dijakov in študentov?

"To je nujno. Ravno sem govoril s kolegico, ki poučuje na fakulteti v Mariboru, in pravi, da je katastrofa. Če že predavanja opravijo, pa je vprašanje, kako realno bo ocenjevanje izpitov. Tudi za srednješolce mislim, da je nujen povratek. Poglejva na primer poklicne in tehniške šole, kjer so potrebne praktične vaje. In drugi enako."

Vse poklicno življenje, 42 let, ste kot psiholog preživeli na šoli in dobro poznate šolski proces. Zakaj se ni dalo poskrbeti za pouk z modeli, kot so bili zamišljeni na začetku: dva tedna v živo, dva tedna online ali pa dopoldne - popoldne s krajšimi urami?

"To bi se dalo, če bi bila volja. Zakaj ne bi bila en teden v šoli prva triletka, nato četrti in peti razredi, da bi otroci vsaj malo dobili občutek in da bi jih učitelji 'prečekirali', kako se počutijo, ali imajo kake socialne probleme, pa nato tretji teden šesti in sedmi razredi ... Saj imamo velike šole in to ne bi smel biti problem."

Zakaj se pa ne da?

"Učitelji tu nimajo kaj veliko zraven, njih nihče nič ne vpraša. To je vprašanje za ministrstvo v povezavi z zdravstvom."

Večina staršev in otrok je komaj čakala začetek pouka in si želi pouk v šolah tudi za starejše, nato pa so se tik pred zdajci našli posamezniki v vzgoji in izobraževanju, ki so bili proti testiranju. Kako si to razlagate?

"Tudi v vsakdanjem življenju je tako, da nekateri pač drugače mislijo. Morda to izhaja iz strahu, nekatere je strah testiranja."

Ampak če se testirajo v podjetjih, zaposleni v domovih za starejše, zdravstvenih institucijah, v vsakdanjem življenju, že ko gremo na smučišče ..., ker s tem pomagamo sebi, svojim in skrbimo za vračanje javnega življenja, v čem je lahko, za vraga, v vzgoji in izobraževanju problem? Saj ne gre za nevaren poseg, ampak le neboleč test, da bi sistem ja funkcioniral naprej.

"Absolutno poseg ni nevaren, kot psiholog skušam le razumeti, zakaj na tak način kdo odreagira, čeprav mi ni jasno. Taki ljudje se morajo vprašati, kaj sploh hočejo in kaj je zadaj. Če je samo strah, je še v redu, če je kaj drugega, pa ne vem."

Kako globok je v tako velikem sistemu, kakršen je šolski, ta problem, da se posamezniki upirajo nekemu popolnoma neškodljivemu, družbeno koristnemu aktu, kot je testiranje, da bi lahko zagnali šolo?

"V vsaki družbi, tudi v šolah, kdo hoče kdaj po svoje, to je razumljivo. Zame to ni tak problem, ker vem, da večina učiteljev nima kaj proti temu. Pogovarjam se z mnogimi in vem, da je tako."

Kako globoko je covid psihoza vrasla v družbo? Vsi smo lahko pametni in vsak bi kaj naredil drugače, ampak kaj bi bilo ključno, da bi zadeva šla naprej v pravo smer?

"Pomembno je, da dobivamo kakšne pozitivne informacije, pozitivne stvari. Zadnje čase je tega k sreči več. Po televiziji sicer še vedno kažejo samo 'pikanje' s palčkami v nos, a bolj pomembno je, da bi ljudem povedali, kako kdo napreduje. Na primer, da je neka regija, kot je Koroška, zdaj najboljša, če so prej poudarjali, da je najslabša. Naj povedo, da se da, da zmoremo, da nismo vsega mi krivi, ko nas kregajo. Komunikacija vlade z ljudstvom mora biti malo drugačna. Poglejva spet otroke. Če vsak dan govorijo, kako bo vse strašno vplivalo na otroke, to nič ne pomaga, kvečjemu začnejo ljudje verjeti: res je, kako smo vsi ubogi. Tistim, ki so bolj vase obrnjeni in imajo večje probleme sami s seboj, depresijo, bomo situacijo samo še poslabšali."

Se boste cepili? In kako bi predstavili cepljenje? Zdaj se pač pokaže, kako se igla zapiči v ramo, kar pa je tudi malo neprijetno nenehno gledati ...

"Seveda se bom, prav je, da telo navadim in pripravim, da prepozna sovražnika, da me potem okrepi. Tako in tako bi se testiral, res pa se mi ne da več gledati tega pikanja, potem kdo še trzne zraven in takoj imamo problem. Pri testiranju in cepljenju pa je pomembno, da to strokovnjaki opravijo. Vem namreč, da imajo nekateri ljudje prag bolečine zelo nizek in je zanje to lahko problem."

Kaj pa to "kurjenje" drug drugega v začaranih krogih po socialnih omrežjih, ki preraste v vsesplošno mešanje hrušk in jabolk? To se razpase v hudo bolezen, ki jo bo treba premagati, da bo šola normalno tekla ...

"Zdaj že govorijo o fake iglah ... Menim, da je šola pomembna institucija v državi, kjer se moramo držati pravil v dobro otrok. Ljudje, ki imajo tako službo, morajo pač verjeti, da morajo nekaj narediti. Če se cepijo v zdravstvu in sociali, ne vem, zakaj se ne bi tudi učitelji, a treba jim je lepo razložiti, ne pa groziti."