Petra Lesjak Tušek
Kandidata za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - aktualna v. d. direktorja Alenka Jezernik Skudnik in nekdanji direktor Janez Lavre - sta dobila vsak po štiri glasove članov sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, zato nihče od njiju ni bil imenovan za direktorja. Svojo udeležbo na seji je prej opravičila Danica Repas (članica, imenovana s strani ustanovitelja), tako da se je o direktorju opredeljevalo osem in ne vseh devet članov sveta. Jezernikova za zdaj - na nek način ob razmerju v svetu, četudi so se člani opredeljevali s tajnim glasovanjem, pričakovano ostaja vršilka dolžnosti direktorja.
Kdo v čigavem interesu?
V predstavitvi programov je sicer Alenka Jezernik Skudnik izpostavila kvalitetno, varno in celovito oskrbo pacientov, pomembnost, da je bolnišnica dostopna, ima sodobno diagnostiko, raziskovalno dejavnost, kulturo varnosti, hkrati pa je precej pozornosti namenila pomenu primerne komunikacije in kadrom (cilj je zaposlovati 150 zdravnikov specialistov) ter s tem strokovnemu razvoju. Dodala je tudi načrtovana investicijska vlaganja na več področjih, tako v stavbe kot opremo. Glavni potencial vidi v visoko usposobljenem kadru. "Skupaj z zaposlenimi je treba poiskati rešitve," je dejala izpostavila dobro sodelovanje s strokovno direktorico dr. Jano Makuc, kar je potrdila tudi slednja. Poudarila je, da bi delovala v interesu bolnišnice, ki jo vidi na zemljevidu regijskih bolnišnic.
Janez Lavre, ki trenutno opravlja delo zdravnika na internem oddelku slovenjgraške bolnišnice, je izpostavil, da so tukaj predvsem zaradi bolnikov in s tem nujnost varne in strokovne obravnave ter sodelovanja. Spet je kandidiral zato, ker ga je nagovorilo več kolegov, je dejal, so pa sicer v strokovnem svetu, Fidesu in medicinske sestre soglasno podprli protikandidatko. Strokovna direktorica si nadaljnje sodelovanje z njim težko predstavlja, četudi ga je Lavre opredelil kot možnega. Pomembno se mu zdi, da lahko vsak zaposleni strokovno napreduje in raste, ter ob tem tudi vloga zahtevnega dela v zdravstveni negi. Izpostavil je razvoj bolnišnice in specializacijo na nacionalnem nivoju, pa tudi nove naložbe in priprave na digitalno bolnišnico ter sodelovanje z bolnišnicama Topolšica in Celje. Uresničitev naložb - tudi povsem novo bolnišnico - je napovedal tudi v povezavi s sodobno hitro cesto. Naložbo bi izpeljali v treh letih, potem ko bi že v letu uredili dokumente. Prepričan je, da lahko "z vestnim, trdim in poštenim delom" bolnišnica le pridobiva. Pogreša iskreno sodelovanje, vodenje pa, da nikoli ni enostavno, je dodal, ob oceni, da v bolnišnici nikoli ni bilo dobre klime. Bi pa deloval v interesu bolnišnice, zaposlenih in bolnikov, je poudaril.
Boljša likvidnostna situacija
Alenka Jezernik Skudnik je na seji sicer predstavila tudi podatke o poslovanju bolnišnice v polletju. V prvem polletju je bil rezultat bolnišnice 358 tisoč evrov primanjkljaja, vseeno ob koncu leta pričakujejo uravnoteženo poslovanje. Prihodki so bili v primerjavi z letom prej za 11 odstotkov višji. Zaposlenih je bilo 923 delavcev, ob koncu leta načrtujejo 951 zaposlenih. Likvidnostna situacija bolnišnice se je izboljšala, račune plačujejo tekoče in nimajo zapadlih neporavnanih obveznosti, je povedala v. d. direktorja. Dodala je, da so že prejeli soglasje ministrstva za zdravje za pripravljeni finančni načrt. Precej je bilo ob aktualnih trendih na seji govora o širjenju oziroma obvladovanju koronavirusa. Bolnišnica zaenkrat še ni covid bolnišnica, ko bo to opredeljeno, bodo prilagajali načrt, ki ga zdaj izpolnjujejo. Pričakovanja so, da bo največji val okužb s koronavirusom decembra, je odgovarjala na vprašanja člana sveta Aleša Logarja. Slednjega je zanimalo tudi, kaj bo z novogradnjo kirurškega bloka in kakšne aktivnosti pripravljajo zato, da bi cilj dosegli, ali imajo pripravljene projekte. Niko R. Kolar je prav tako načel temo investicije v kirurški blok in izpostavil zastoj pri projektu, izrazil pa tudi skrb zaradi čakalnih dob. Strokovna direktorica je v odgovoru izpostavila več razlogov za razkorak med ponudbo in povpraševanjem po programih in ob tem izrazila zadovoljstvo, da so pridobili štiri nove mlade zdravnike in da bodo tudi z njihovo pomočjo uspeli zapolniti deficitarne programe.
