Razvojna os: Premik brez žrtev, morda začetek vendarle letos

Tomaž Ranc Tomaž Ranc
16.01.2019 18:03

Večurni sestanek na ministrstvu za infrastrukturo je prinesel soglasje vseh, da protokol mora ostati, do 1. februarja pa naj bi izvedeli, na katerih odsekih med Velenjem in Slovenj Gradcem bi vendarle lahko dela pričeli že letos.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Koroška delegacija pred sestankom na temo tretje osi, Ljubljana, 16.1.2019, poslanca Jože Lenart, Jani Prednik, župan Prevalj Matic Tasič, pred ministrstvom za infrastrukturo
Robert Balen

S Koroškega so se v zadnjem mesecu kar vrstili pozivi, da pri gradnji tretje razvojne osi ne gre odlašati. Odstopanja od protokola, ki ga je s predstavniki Koroške podpisal infrastrukturni minister Peter Gašperšič iz Cerarjeve vlade, namreč za regijo niso sprejemljiva. Ob predstavnikih občin in mladinske iniciative so pozive – zlasti na Dars - naslovili tudi območna Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, dodatno pa je zahteve zaostrila tudi politika. Koroška je bila ogorčena, češ da bi se gradnja odseka Velenje–Slovenj Gradec, kjer je državni prostorski načrt že zdavnaj sprejet, začela kasneje, kot je bilo podpisano, torej šele decembra leta 2020 in ne decembra 2019, končala pa leta 2026 in ne 2023.

Zdaj kar vsi za protokol

Po dveh urah sestanka smo s sestanka zbezali Aljaža Verhovnika, vodjo Mladinske iniciative, ki je takole poročal: "Že uvodoma smo vsi ugotovili, da želimo, da protokol ostane. Bistveni element tega pa je časovni načrt izgradnje, ta je, da se letos začne graditi. Ministrstvu in Darsu smo dali do 1. februarja rok, da najdeta rešitev, kako se bo letos na odseku Velenje–Slovenj Gradec sekcijsko v nekem delu gradnja lahko pričela. V smislu kakih premostitvenih objektov ali karkoli. Oni se morajo dobiti s projektanti in se dogovoriti, kako bi se gradnja letos lahko pričela. Mi iz Mladinske iniciative smo rekli, da če to 1. februarja ne bo znano, bomo protestirali." Kako? "Pripravljene imamo vse scenarije," je dejal Verhovnik.

Že v ponedeljek spet za mizo

V zadnji uri okoli triurnega sestanka pa so se dogovorili, da se bodo že kar v ponedeljek v Slovenj Gradcu člani odbora srečali s predstavniki projektantov, Darsa in ministrstva, je po sestanku povedal član odbora, župan Prevalj Matic Tasič. "Skupaj s projektanti bomo skušali ugotoviti, kaj se lahko fazno dela, da pričneš gradnjo pripravljalnih del, nadomestnih objektov, da se vse skupaj hitreje sprojektira."
Drugi pomemben izziv je bilo tudi napovedan kar za tri leta počasnejše umeščanje trase na odsekih Slovenj Gradec–Dravograd in Dravograd–Holmec, ki naj bi se zamaknilo za tri leta. Tasič je dejal, da se bodo v zvezi s tem ločeno sestali tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter za infrastrukturo. "Če se bomo v tem delu dogovorili, ga morata tokrat podpisati tudi ministrstvo za okolje in prostor in Dars, da se ne morejo več izmikati, da niso sodelovali pri pripravi protokola, kar so nam vedno znova poudarjali," je komentiral Verhovnik.

Če do 1. februarja ne bo realnih obetov za začetek gradnje že letos, se obetajo novi protesti.
Sašo Bizjak

Brez ministrice, a z Urlepom

Sestanka se je udeležil tudi velenjski podžupan Peter Dermol, je pa zanimivo, da ni bilo ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, ki v ogenj vseskozi pošilja državno sekretarko: "Bi pričakoval njeno prisotnost, logično," je komentiral Verhovnik, je pa aktivno sodeloval Vojmir Urlep iz kabineta predsednika vlade, ki je po besedah Korošcev dejal, da je za vlado obveza in zaveza, da stvari tečejo tako, kot so doslej. O odstopu vodstva Darsu, ki ga je zahteval poslanec SD Jani Prednik, v skupni izjavi z Mladinsko iniciativo in SMC pa nato še kar nekdanji premier Miro Cerar in podpisnik protokola Gašperšič, na sestanku niso govorili. Seveda pa so kadrovske odločitve v domeni nadzornega sveta.

Dars še svari: Termini so okvirni

Sicer je Dars ponovno izpostavil zahtevnost severnega dela osi. "Celotna dolžina štiripasovne ceste od priključka Šentrupert do priključka Slovenj Gradec jug je 32 kilometrov, pri čemer kar 36 odstotkov trase poteka v objektih ali na njih. Izvesti je treba približno 3,4 kilometra navezovalnih cest, pet dvocevnih predorov, en enocevni predor, štiri pokrite vkope, tri galerije, kar 26 viaduktov, osem mostov … Če naredimo še primerjavo z že zgrajenim avtocestnim omrežjem, imamo na trasi severnega dela tretje razvojne osi v povprečju petkrat več viaduktov in petkrat več predorov, pri galerijah in pokritih vkopih pa je razmerje celo šest," primerja Dars.
V projektantsko skupino je vključenih več kot 200 projektantov in drugih strokovnih sodelavcev iz več kot 20 podjetij. Na trasi je treba odkupiti približno 65 objektov in približno 2600 parcel. Dars še vedno svari, da je terminski plan v protokolu okviren in ne vključuje nikakršnih tveganj ali časa, povezanega z usklajevanji, pridobivanji podatkov in prilagoditvami glede na stanje na terenu, da pa dela na projektu potekajo intenzivno. "Zavedamo se, da moramo maksimalno pospešiti vse aktivnosti, zato smo v slabih dveh letih izvedli ustrezna javna naročila in prišli do osmih ključnih pogodb, žal pa zaradi ustavne pritožbe ni bila podpisana pogodba za projektiranje za prvi odsek od avtoceste A1 do Velenja," še sporoča Dars.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta