Davčna utaja za dobrih 91.000 evrov: Iz Trumpove stolpnice v slovenski zapor

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dejan Delić se je prek videokonferenčne povezave oglasil s sodišča v Sarajevu in sodnici Poloni Kukovec sporočil, da ga v Ljubljano ne bo.
Mojca Furlan Rus/dnevnik

Ime danes 52-letnega Andreja Jeršiča iz Krškega je v javnosti postalo znano proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je za dva milijona ameriških dolarjev kupil 300 kvadratnih metrov veliko razkošno stanovanje v Trumpovi stolpnici v Miamiju na Floridi. Nekaj let pozneje ga je pod ceno prodal in tudi predstava o uspešnem podjetniku se je začela sesuvati kot hišica iz kart. Pred desetimi leti je bil v Ljubljani obsojen na skoraj pet let zapora v primeru, povezanem z Rokom Snežićem in Nenadom Đukićem ter uvozom dragih vozil in plovil. Spoznali so ga za krivega utaje dobrih dveh milijonov evrov davkov. Sledil je primer na krškem sodišču, ko je šlo za dobrih 1,3 milijona evrov težko davčno utajo. Dobil je dve leti in osem mesecev zapora. Ob vseh teh vsotah primer, zaradi katerega mu sodijo zdaj, izpade dokaj minoren. A za povprečnega Slovenca vseeno ne. Tožilstvo mu namreč očita, da sta se s 43-letnim Dejanom Delićem izognila plačilu dobrih 91.000 evrov davka na dodano vrednost.

V Ljubljano ga ne bo

Kazenska zadeva se nanaša na leto 2013. V ljubljanski gospodarski družbi Prevod je bil takrat Delić zabeležen kot zakoniti zastopnik, Jeršič pa je bil po prepričanju tožilstva dejanski poslovodja, ki je poskrbel, da je firma poslovala prek poslovnega računa v Avstriji in se tako izognila nadzoru Fursa. V obtožnici piše, da v obrazcu za DDV za obdobje od začetka julija do konca septembra 2013 nista prikazala obveznosti iz plačila DDV pri uvozu rabljenih avtomobilov iz drugih držav članic EU v skupnem znesku 414.200 evrov in da sta tako utajila 91.129 evrov davka. Izkazalo se je, da Prevod sploh ni imel poslovnih prostorov, še manj skladišč za uvožena vozila in da so bila vozila prodana prek drugih družb, povezanih z Jeršičem ter osebami, ki so bile v kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.

V sodni preiskavi je Jeršič povedal, da pozna Delića, zanikal pa, da bi poznal Prevod ali z njim posloval. Bosanski državljan Delić pa se je zagovarjal, da je "Andreja" spoznal prek sorodnika v Sloveniji in da je res podpisal poslovno dokumentacijo o ustanovitvi Prevoda in odprtju poslovnega računa v Avstriji. A da sploh ni vedel, kaj podpisuje. Pokazali so mu tudi Jeršičevo fotografijo in odvrnil je, da se mu zdi, da gre za "Andreja", da pa je na fotografiji mlajši. Delića so takrat zaslišali na sodišču Republike Srbske v Trebinju, zdaj pa živi v Sarajevu. Ta teden se je prek videokonferenčne povezave javil z okrožnega sodišča Vzhodno Sarajevo, njegov zagovornik po uradni dolžnosti Lev Jager pa je bil na ljubljanskem sodišču. Krivdo je ponovno zanikal. Sodnica Polona Kukovec mu je povedala, da je prvo glavno obravnavo za Jeršiča že opravila, in ga vprašala, ali bo 3. oktobra prišel v Ljubljano. Takrat se bo namreč sojenje Jeršiču nadaljevalo. Delić je odločno izjavil, da ga v Ljubljano ne bo - očitno se zaveda, da je v Bosni na varnem, saj ta država svojih državljanov ne izroča. Je pa datum vzel na znanje in predlagal, da obravnavo ponovno izpeljejo prek videokonference.

Od priče do obtoženega

V zvezi z utajo davkov se je o Jeršiču govorilo že v zvezi s pijačo Panache, ki jo je uvažal iz Francije, pozneje pa dobavljal prestižna vozila za slovenske vplivneže. Ko sta se zaradi uvoza vozil in dragih plovil in s tem povezane utaje davkov leta 2013 na sodišču znašla Rok Snežić in Nenad Đukić, je sprva nastopal kot priča. Nato pa se je prelevil v obtoženca, saj se je izkazalo, da je v imenu svojega podjetja Fursu predajal neresnične mesečne obračune oziroma prikazoval veliko manjši promet od dejanskega. Dobil je štiri leta in deset mesecev zapora ter 35.000 evrov denarne kazni, naložili pa so mu tudi vračilo prigoljufanega denarja, dobrih dveh milijonov evrov.

Po več letih izmikanja je šele konec leta 2017 začel prestajati zaporno kazen. Kot že omenjeno, se je moral na krškem sodišču zagovarjati tudi zaradi 1,3 milijona evrov vredne davčne utaje - tudi tokrat je šlo za uvoz avtomobilov. S tožilstvom je v tem primeru sklenil sporazum o priznanju krivde in dobil dve leti in osem mesecev zapora ter 30.000 evrov denarne kazni. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta