(FOTO) Za trojni umor v Gerečji vasi Silvu Drevenšku tokrat izrečena nekoliko milejša kazen

Brez besed, brez vidnih čustev, s pogledom, uprtim v tla, je 37-letni Silvo Drevenšek na ptujskem okrožnem sodišču spremljal izrek sodbe. Le z nogo je nekoliko nervozno poplesaval, ko je predsednica senata, sodnica Katja Kolarič, oznanila, da so ga spoznali za krivega treh umorov. Oprostilne sodbe se Drevenšek najverjetneje ni nadejal, a tudi ko je sodnica objavila, da se mu izreče kazen tridesetih let zapora, Drevenšek z ničimer ni izdal, kaj si misli o tem, da mu na ponovljenem sojenju senat ni izrekel najvišje možne kazni - dosmrtni zapor, kot se je to zgodilo decembra lani.

Bil je božični dan predlani. Silvo Drevenšek je svojo nekdanjo partnerico Mojco Lešnik, s katero sta se razšla, zvabil v njun nekdanji skupni dom v Gerečji vasi z esemesom, naj pride po darila za otroka. Okoli 16.20 je bilo, ko je Mojca Lešnik prispela k hiši, iz katere se je s sinom izselila, a je hišo v postopku delitve premoženja terjala nazaj. V hiši je nekdanjo partnerico Drevenšek napadel z nožem, zabodel jo je štirikrat, zaradi česar je Mojca Lešnik na kraju umrla. Nato se je z okrvavljenim nožem odpravil čez cesto do hiše, kjer sta živela Mojčina starša in tedaj varovala njunega otroka, in pred očmi tedaj štiriletnega sina napadel tudi njiju. Taščo Jožico Lešnik je zabodel 25-krat, tasta Branimirja Lešnika 13-krat. Ta je umrl na kraju zločina, Jožica Lešnik pozneje v bolnišnici. Po zločinu je Drevenšek sedel v svoj avto in se odpeljal.

Tudi o olajševalnih okoliščinah

Sodni senat je pritrdil navedbam tožilstva, da je vse tri umore storil na zahrbten in grozovit način ter iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov. Nekdanji partnerici ni mogel odpustiti, da sta se razšla, zaradi tega jo je sovražil, očital ji je tudi, da mu preprečuje stike z otrokom. Prav tako mu ni bilo po godu, da skuša ta s tožbo dobiti nazaj hišo, ki sta jo postavila v bližini njenih staršev. Mati in oče nekdanje partnerice naj bi bila po njegovem mnenju kriva za razpad zveze.

Sodni senat je Drevenšku za vsak umor prisodil 29 let zapora, še štiri leta zapora mu je določil za četrto očitano mu kaznivo dejanje, in sicer zanemarjanje in surovo ravnanje z mladoletno osebo. Tega dejanja ga je tožilstvo bremenilo, ker je nekdanja tasta in taščo napadel pred sinovimi očmi, čeprav je otrok očeta prosil, naj preneha. Sodišče je izreklo enotno zaporno kazen 30 let zapora, kar je najvišja kazen, ki jo je mogoče izreči, z izjemo dosmrtnega zapora. Predsednica senata je v kratki obrazložitvi sodbe pojasnila, da po mnenju senata obravnavana kazniva dejanja nedvomno "odstopajo" po drznosti in krutosti, obtoženi pa je pri njihovem izvrševanju pokazal "visoko stopnjo" pripravljenosti, odločenosti in naklepa. Po njenih besedah ni mogoče dvomiti, da je obtoženi napad vnaprej načrtoval. Žrtvam je že prej grozil s smrtjo in o tem, da jih bo "vse poklal", govoril tudi drugim ljudem. Dejstvo je tudi, da je otrok zaradi dogodka močno travmatiziran, prizadeti sta tudi preostala družina in lokalna skupnost. Obtoženi ni podal "konstruktivnega zagovora", ki bi ga opral odgovornosti. "Izrecnega dejanskega kesanja v tem postopku ni bilo začutiti," je izpostavila sodnica med oteževalnimi okoliščinami, ki jih je upošteval senat. A po drugi strani je opozorila tudi na olajševalne okoliščine. Da doslej ni bil kaznovan in da so izvedenci ugotovili, da je bila v času storitve dejanja njegova prištevnost do določene mere zmanjšana, a ne bistveno. "Življenje obtoženega sta v mesecih pred tragičnim dnem močno zaznamovala ločitev in alkohol," je dejala sodnica in poudarila, da so se v času pred napadom stopnjevali konflikti s partneričino družino in da je bil obtoženi v hudi osebni stiski zaradi razpada zveze in omejevanja stikov z otrokom, ki se je kazala v čezmernem uživanju alkohola in naraščanju agresivnosti.

"Odmik od prizadevanj za humanizacijo kazenskih sankcij"

Tožilstvo je minuli teden v zaključnih besedah vztrajalo, da naj se Drevenšku izreče kazen dosmrtnega zapora. A senat se za to ni odločil in sodnica Katja Kolarič je tako odločitev pojasnila z besedami, da so pogoji za izrek takšne kazni glede na dosedanjo sodno prakso zelo omejeni. "Izrek takšne kazni bi v tem primeru predstavljal odmik od dolgoletnih prizadevanj za humanizacijo kazenskih sankcij," je dejala.

Sodba še ni pravnomočna, vnovič se bo, glede na izjave po izreku sodbe, s sodbo ukvarjalo tudi višje sodišče. Pooblaščenec brata Mojce Lešnik Mihe Lešnika in njenega sina Daniela Planinšca je že napovedal pritožbo na višino dosojene kazni. Vztraja pri predlogu za izrek dosmrtnega zapora, med drugim zaradi ponovitvene nevarnosti, saj naj bi bil obtoženi hotel ubiti tudi brata pokojne. "Glede na to, da je tudi njega iskal, je upravičena bojazen, da bi lahko, ko bi imel to možnost, tudi čez precej let, to uresničil," je ob odhodu s sodišča povedal odvetnik. Miha Lešnik, ki po izgubi očeta, mame in sestre zdaj skrbi za mladoletnega otroka, je ves čas spremljal sojenje Drevenšku, dane pa je, vidno jezen, s sodišča odšel brez besed.

Ali se bo pritožilo tudi tožilstvo, višja državna tožilka Janja Bernard Korpar danes še ni mogla odgovoriti, saj bodo najprej sodbo preučili. "Glede na to, da je bila obdolžencu za res huda in kruta kazniva dejanja izrečena druga najvišja sankcija, kot jo dopušča kazenski zakonik, menim, da se vseeno ta sankcija nagiba k pravičnosti in pravični kazni," je za zdaj ocenila. In dodala, da je senat tokrat v veliko večji meri upošteval olajševalne okoliščine, kot sta njegovo predhodno življenje in možnost za njegovo rehabilitacijo. "Sodna praksa standarda, v katerih primerih bi bilo upravičeno izreči dosmrtno zaporno kazen, še ni postavilo," je dejala in poudarila, da je treba upoštevati načelo individualizacije kazenske sankcije, na kar je mislilo tožilstvo, ko je predlagalo kazen, kot jo je.

Zagovornik obtoženega Andrej Kac je bil danes odsoten, njegov namestnik pa ni želel javno komentirati zadeve. Obramba je sicer v sklepnih besedah v ponovljenem sojenju poudarjala, da bi morali Drevenšku namesto za umor soditi za uboj, saj ni dokazano, da je dejansko ubijal iz brezobzirnega maščevanja ali da se je nad žrtvami izživljal.

Ptujsko sodišče je prvič sodbo Drevenšku izreklo decembra lani. Sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca mu je tedaj izrekel dosmrtno zaporno kazen, kar je bilo prvič, odkar smo v Sloveniji konec leta 2007 to možnost uzakonili. A so višji sodniki to sodbo zaradi procesne napake razveljavili. Sodba je po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest članov senata namesto petih. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom.