Nemška zvezna policija je prejšnji teden aretirala Matjaža Škorjanca, za katerim so ZDA izdale mednarodni zaporni nalog za izročitev, so poročale Slovenske novice. Kot smo pisali sredi junija letos, je Zvezno sodišče v ameriški prestolnici Washington takrat objavilo doslej zapečatene obtožnice proti Američanu, Špancu in dvema Slovencema zaradi kriminalnega združevanja ter bančnih in drugih prevar prek spletnega hekerskega foruma Darkode, ki so ga leta 2015 zaprli. Obtožnice so vložene proti 32-letnemu Matjažu Škorjancu iz Maribora, 35-letnemu Mentorju Leniqiju iz Gorišnice, 40-letnemu Florenciu Carro Ruizu iz španske Vizcayje in 26-letnemu Američanu Thomasu McCormicku.
4,5 milijona dolarjev škode jim očita ameriško tožilstvo
Američana so aretirali, zoper tujce pa je sodišče izdalo naloge za njihovo aretacijo. Zapečatene obtožnice so bile vložene že 4. decembra lani, McCormicka pa so aretirali šest dni kasneje. Obtoženim v primeru obsodbe grozi do 50 let zaporne kazni. McCormick naj bi bil zadnji administrator Darkoda, ki ga je ustanovil in kot prvi upravljal Škorjanc. Ta zaščiteni spletni forum hekerjev za razvijanje, trgovanje in delitev hekerskih programov, informacij in idej je bil zaprt leta 2015 v veliki mednarodni policijski operaciji Shrouded Horizon (Zakrito obzorje), ki je potekala v 19 državah. Policisti so preiskali ali zaprli 70 članov elitnega hekerskega foruma.
Američani v obtožnici navajajo, da so obtoženi v času od septembra 2008 do decembra 2013 svojim žrtvam, ki so jim pokradli zasebne podatke, med drugim o bančnih računih in kreditnih karticah, povzročili za 4,5 milijona dolarjev škode. Obtožnica jih bremeni kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete, računalniških vdorov in izsiljevanja.
Škorjanca obtožujejo, da je ustvaril program Butterfly (mariposa, metulj) Bot ali BFBOT in ga prodajal na forumu Darkode, kjer ga je oglaševal kot program, ki lahko ukrade gesla za spletne finančne storitve uporabnikom iskalnikov Internet Explorer in Firefox. Ta program naj bi bil sposoben tudi spreminjati elektronske zapise.
Mariborčan Škorjanc, sicer v svetu spletnega kriminala znan kot Iserdo, je bil v Mariboru zaradi izdelave zlonamerne kode Butterfly že konec leta 2013 obsojen na štiri leta in deset mesecev zapora. Škorjanc je med marcem 2008 in majem 2011 izdeloval program, s katerim je bilo mogoče vdreti v tuje informacijske sisteme. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi bila s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa. Kodo so kupci po navedbah tožilstva uporabljali kot orodje za izvajanje nezakonitih dejanj, kot je kraja gesel in drugih tajnih podatkov. Škorjanc jim je pri tem svetoval in dajal navodila za uporabo. S prodajo kode je zaslužil najmanj 114.000 evrov, medtem ko škodo, ki so jo drugi s to kodo povzročili na več tisoč računalnikih po vsem svetu, po navedbah tožilstva ocenjujejo na več deset milijonov evrov.
Prvič so Škorjancu policisti prostost odvzeli že julija 2010, ko so Maribor v okviru mednarodne preiskave, usmerjene v računalniško kriminaliteto, obiskali tudi ameriški agenti FBI. Že takrat je bilo jasno, da je virus, ki je v enem letu v 190 državah okužil na milijone računalnikov, nastal v mestu ob Dravi, a Škorjancu tedaj še ni bilo treba za rešetke. A ker je početje nadaljeval, so mu jeseni 2011 policisti znova odvzeli prostost, preiskovalni sodnik ga je poslal v pripor. Dve leti kasneje, po 50 izpeljanih narokih, je bil na mariborskem sodišču obsojen na kazen štiri leta in deset mesecev zapora, 3000 evrov stranske kazni in odvzem 141.451 evrov.
Pogodil se je s tožilstvom
Mentor Leniqi, z vzdevkom Iceman, sicer srbski državljan, pa se je pogodil z mariborskim tožilstvom in priznal, da je med decembrom 2009 in januarjem 2010 od Matjaža Škorjanca kupil nelegalno programsko opremo, s katero je nato okužil najmanj 3595 računalnikov in z njimi izvedel štiri hekerske napade. S tem je povzročil za najmanj 499.669 evrov škode. Sodišče mu je izreklo 15 mesecev zapora, a je kazen lahko odslužil s 480 urami dela v splošno korist in s plačilom 3000 evrov stroškov.
Za rešetkami čaka na izročitev
Škorjanca so Nemci aretirali prejšnji teden v ponedeljek, na avtocesti med Münchnom in Salzburgom, menda med opravljanjem nadzora prometa. Ker so odkrili, da je iskan, so mu odvzeli prostost in ga privedli pred preiskovalnega sodnika. Zaradi zagotovitve izročitve je sedaj v enem od nemških zaporov. Direktor družbe H-Bit Martin Škorjanc, oče Matjaža Škorjanca, je v sporočilu za javnost potrdil, da so njegovega sina priprli na podlagi obtožnice in v povezavi z njo razpisane mednarodne tiralice. "Za pregon sicer ni prave pravne podlage, saj je bil Matjaž Škorjanc za isto dejanje, kot ga preganja tožilstvo ZDA, že pravnomočno obsojen, kazen pa je v Sloveniji tudi v celoti že prestal. Gre za nedopusten poskus ponovnega sojenja o isti stvari, ki ga prepoveduje slovenski, evropski in tudi ameriški pravni red," je poudaril. Odvetnik Janko Jerman ml., ki je Škorjanca branil na sodišču v Mariboru, o postopku v tujini in prijetju ni želel dajati izjav.
Odgovora na to, ali je obtožnica v ZDA podobna obtožnici, ki je bila zoper Škorjanca vložena v Mariboru, enaka, ni. Časovni razpon ameriških obtožb je sicer, glede na to, kar je bilo objavljeno, širši kot v Mariboru, tudi opis dejanj se precej razlikuje. Po slovenski zakonodaji je sicer mogoče zavrniti izročitev iskane osebe, če je bila ta že obsojena za isto kaznivo dejanje. A tokrat ge za slovenskega državljana, prijetega v tujini. Bi bilo mogoče izročitev zadržati, če bi se izkazalo, da gre za identični obtožbi? "Postopek izročitve je oblika sodelovanja med državo prosilko in zaprošeno državo, ki ne vključuje države državljanstva iskane osebe. Izjemo predstavlja situacija, ko zaprošena država državo državljanstva iskane osebe zaprosi za posredovanje določenih informacij, ki so potrebne za odločanje o izročitvi - na primer za posredovanje sodbe, s katero je bila oseba že obsojena v tej državi -, ali kadar jo pozove za izdajo naloga za potrebe vodenja kazenskega postopka. Razloge za zavrnitev prošnje za izročitev uveljavlja iskana oseba sama ali preko zagovornika, o njihovi utemeljenosti pa odloča pristojni organ (običajno sodišče) zaprošene države," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.