Damijana Žišt
Ob strogih ukrepih vlade za zajezitev nevarnosti širjenja koronavirusa, ko so šole, vrtci ter številne ustanove, trgovine, lokali in drugo zaprti, ljudje pa doma, se postavlja tudi vprašanje o nasilju za domačimi stenami. Ga je od 16. marca, odkar velja ukrep o omejitvi gibanja, več ali manj, nas je zanimalo. Po podatkih policije in nevladnih organizacij številke kažejo, da je, odkar velja ukrep omejitve gibanja, manj prijav nasilja v družini. Ali je res tako, pa je drugo vprašanje. Tako na policiji kot v nevladnih organizacijah so zaskrbljeni, da je nasilja več, a da ga žrtve (v glavnem ženske in otroci) ne prijavijo.
Lani več ukrepov prepovedi približevanja
Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so v tem letu nekoliko v porastu. Od 1. januarja do 31. marca letos je policija obravnavala 415 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je za skoraj 25 odstotkov več kot lani, ko je policija v enakem obdobju obravnavala 333 takšnih dejanj. Od 16. do 31. marca so policisti obravnavali 67 kaznivih dejanj nasilja v družini, lani v istem obdobju 57. Letos so v omenjenem obdobju policisti obravnavali 157 zanemarjanj mladoletne osebe in surovo ravnanje, lani 176. Manj je bilo v tem obdobju prijavljenih tudi spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let, približno enako število prijav pa so v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu zabeležili glede kaznivega dejanja prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva.
Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete, pravi, da je policija reagira na sleherno prijavo in da je bila v večini primerov osumljencu izrečena prepoved približevanja. Od 1. januarja do 31. marca letos je policija nasilnežem izrekla 248 ukrepov prepovedi približevanja, v drugi polovici marca 35, v prvem trimesečju lani pa je policija izrekla 249 teh ukrepov, v drugi polovici marca pa 13 več kot letos.
V Varno hišo Maribor več klicev
V Varni hiši Maribor od uvedbe strogih ukrepov zaradi epidemije s koronavirusom v primerjavi z marcem lani niso sprejeli več žrtev nasilja. Se pa je povečalo število telefonskih klicev žrtev nasilja v družini. "Ocenjujemo, da je nasilja v tej situaciji osamitve in zaprtja med štiri stenami bistveno več, a se žrtve težje odločijo za izhod zaradi miselnosti o omejevanju delovanja institucij," pravi vodja hiše Anka Fingušt.
Nasilje je, a ga žrtve ne upajo prijaviti
A na policiji opozarjajo, da so ljudje v času ukrepov zajezitve širjenja epidemije koronavirusa vezani na domače okolje, zato žrtve neredko težje pokličejo na pomoč in prekinejo krog nasilja. "To pomeni, da nasilje morda obstaja, vendar ga nihče ne vidi in prijavi ali pa žrtev nima možnosti prijave. V tem času je težje prekiniti krog nasilja in težje je poklicati na pomoč. Žrtvam je otežena tudi nemotena komunikacija z drugimi ljudmi v njihovem socialnem krogu, kot so svojci, prijatelji, sodelavci, zaupne osebe," pravi Menegalija. Zato policija s preventivnimi ukrepi spodbuja strpnost, razumevanje, ljubezen in ničelno toleranco do nasilja. Vse, ki nasilje zaznajo, pozivajo, da ga prijavijo policiji. V prijavi naj prijavitelji navedejo vse okoliščine, kot so razbijanje, kričanje in drugi zvoki zaradi domnevnega nasilja. Pogosto se namreč zgodi, da policistom ob intervencijah žrtev zanika, da bi bil kdo v družini nasilen, ker se boji maščevanja nasilneža.
Tudi na SOS-telefonu, kjer v drugi polovici marca po besedah direktorice društva Maje Plaz niso zaznali povečanja klicev v sili, so zaskrbljeni. "Tuje raziskave kažejo, da je ob pojavu koronavirusa in ob izolaciji poraslo nasilje nad ženskami. Nastale razmere, ko so žrtve izolirane skupaj s povzročitelji nasilja, so dodaten dejavnik tveganja za porast nasilja. Na nas se sicer zdaj pogosteje obračajo ženske, s katerimi smo že bili v stiku pred izbruhom pandemije, ker so v hudih stiskah. Dobivamo pa več klicev sosedov ali bližnjih, ki poskušajo pomagati, ker so opazili, da je v neki družini nekaj zelo narobe, na kar jih prek SMS-sporočil opozarjajo tudi žrtve, ki prosijo za pomoč," pravi Plazova in opozarja tudi na nasilje nad otroki, starejšimi in invalidi.
Na Celjskem porast prijav
Na preiskovalnem oddelku celjskega okrožnega sodišča od uveljavitve omejevanja gibanja opažajo nekolikšen porast kaznivih dejanj s področja družinskega nasilja in povečan pripad družinskih zadev, predvsem predlogov za začasne odredbe v družinskih zadevah, vezanih na problematiko v odnosih staršev in otrok v razvezanih ali razpadlih družinskih skupnostih, pravi predsednica sodišča Petra Giacomelli.
Poziv žrtvam in očividcem
Tjaša Horvat iz Društva za nenasilno komunikacijo pravi, da v zadnjih treh tednih sicer beležijo povečano število klicev, vendar jih večinoma kličejo ženske, žrtve nasilja, ki so že vključene v njihove programe pomoči. "Mnoge govorijo o težavah glede dogovarjanja o stikih otrok. Kličejo tudi nove uporabnice, vendar manj, kot bi pričakovali. In prav to nas skrbi. Vemo, da je zaradi tesnega sobivanja stisk več, a žrtve nasilja zdaj težje pokličejo, ker se nimajo kam umakniti, da bi klic na pomoč neopazno opravile. Povzročitelji lahko ukrepe za zajezitev epidemije zlorabijo za povečanje nadzora nad partnerico in za dodatne pritiske. Nekatere žrtve sploh ne smejo zapustiti stanovanja, da se ne bi okužile, ali pa si morajo umivati roke, dokler niso že povsem poškodovane, in podobno," opisuje Horvatova. Tudi Darja Kuzmanič Korva iz skupnosti centrov za socialno delo je zaskrbljena. V času epidemije je manj prijav nasilja, jih pa centri za socialno delo skupaj s policijo rešujejo prednostno. Žrtvam pomagajo v okviru programa Prva socialna pomoč, kjer je mogoče dobiti informacije o možnostih zaščite in postopkih, skupaj naredijo tudi varnostni načrt, pove direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc. Zato naj velja poziv žrtvam in vsem, ki zaznajo nasilje v družini, da ga prijavijo policiji ali se za pomoč obrnejo na nevladne organizacije in pristojni center za socialno delo.
