Sosedi, prijateljici, vrstnici in še skoraj soimenjakinji Ivana Jančar in Ivanka Musi sta kot že ničkolikokrat tudi tisto nedeljsko popoldne, 16. oktobra leta 2016, odšli na sprehod do bližnjega travnika v Dolu pri Ljubljani. Stali sta na makadamski poti in opazovali soseda, takrat 69-letnega Alojzija Šimenca, kako, kot že večkrat prej, leti po zraku s svojim ultralahkim letalom. Šimenc se je odločil za pristanek, obletel je lastno vzletno-pristajalno stezo, ki je v naravi pravzaprav malo večji travnik, celo opazil obe ženski, a se vseeno odločil za pristanek, ki pa ni bil najboljši.
Nekaj metrov pred začetkom tega travnika, ki ga je Šimenc vrsto let uporabljal za vzletanje in pristajanje in je za to imel tudi vsa potrebna dovoljenja, se je letalo dotaknilo tal najprej z levim sprednjim kolesom, nato pa še z repnim kolesom in odskočilo nazaj v zrak. Spremenilo je smer, po nekaj metrih pa je pilot vendarle pristal, a ga je zaneslo v napačno smer, naravnost proti nič hudega slutečima sosedama.
Uspelo ji je odskočiti
"Zadnji hip sem odskočila na bližnje polje z ajdo, Ivani pa žal to ni uspelo," je povedala Ivanka Musi. Šimenc je z levim krilom letala trčil v Jančarjevo tako močno, da ji je hudo poškodoval ramo, dvakrat zlomil roko in zlomil kar enajst reber. "Vranico so mi v bolnišnici takoj odstranili, tri mesece sem bila tam, od tega en mesec na intenzivnem oddelku. Še danes slabo spim, zbujam se ponoči in razmišljam o tem, kako je priletel vame in potem, saj je bil tudi on v šoku, kar sedel tam v letalu. Še danes se na sprehodih stalno nazaj obračam v strahu, da bo spet kaj priletelo vame. Veste, kar tresem se, ko ga vidim. On ni imel kaj iskati tam z letalom. In veste, kaj me najbolj jezi. Da je potem še nadaljeval letenje!", pa nam je pred sodno dvorano, kjer se je začelo sojenje Šimencu, precej razburjeno govorila Ivana Jančar.
Preiskavo dogodka je opravila policija, tožilstvo pa je prevzelo pregon in Šimenca obtožilo po 325. členu kazenskega zakonika, ki govori tudi o kršitvah predpisov letalskega prometa. Šimenc je glede na obtožnico torej kršil te predpise in iz malomarnosti povzročil nesrečo, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. Že res, da je imel za domačo vzletno-pristajalno stezo vsa potreba dovoljenja, a ni upošteval pravil, ki so bila določena tudi v uporabnem dovoljenju. Tožilstvo mu očita, da je letalo krmilil tako, da je ogrožal varnost dveh oseb. Še več, kljub temu da ju je opazil ob stezi, je nadaljeval pristajanje. Glavno pa je to, da steze poprej ni ustrezno označil s kotniki, trakovi in zastavicami, nikjer ni imel opozorilne table, ki bi nesrečni sprehajalki lahko odvrnila od sprehajanja ob travniku, prav tako pa bi moral poskrbeti za to, da bi bil ob tej stezi (travniku) kdo, ki bi bil s pilotom v stalni radijski zvezi, pa tega ni uredil.
Zaradi vseh teh kršitev pravil sta imeli Ivana in Ivanka prost dostop na makadamsko cesto, ki poteka tik ob vzletišču v Dolu pri Ljubljani, in tudi nista vedeli, da je vzletišče v uporabi, saj ni bilo z ničimer označeno, je glavni očitek tožilstva.
O priznanju bo še razmislil
Šimenc je ta teden prišel na sodišče, kjer je potekal predobravnavni narok. Prav tako oškodovanka in priča Ivanka Musi. Oškodovanka je po prigovarjanju sodnice vendarle priglasila tudi odškodninski zahtevek v višini osem tisoč evrov. Šimenc pa je sodnici Lei Habjanič dejal, da bi sam želel, da se postopek čim prej konča. "A ne vem, kaj bi se mi zgodilo, če priznam," je dejal obtoženi. Tožilka Maja Ulčar je hitro pripravila predlog: leto in pol pogojne zaporne kazni za preizkusno dobo treh let in prepoved letenja za dobo treh let. Ugodna ponudba, bi dejal laik, vendarle pa gre tudi za poprej nekaznovanega človeka, dejstvo je tudi, da se z letenjem ne ukvarja več. Po nekajminutnem posvetu Šimenca z odvetniškim pripravnikom Michaelom Routhom je sodnico zaprosil, ali lahko o ponudbi tožilstva še malo razmisli, in ta mu je ugodila.
Ali bo krivdo priznal, sprejel pogojno kazen in se bo proces zaključil ali pa bo steklo redno sojenje, bo tako znano v sredo prihodnji teden.
