Damijana Žišt
Pred senatom ljubljanskega višjega sodišča se je danes opravila javna seja za obtoženega Milana Trivkovića, še ne pravnomočno obsojenega na sedem let in dva meseca zapora, ker naj bi bil sodeloval pri ugrabitvi Zorice Škrbić 26. junija 2014 v Ljubljani. Škrbićevo so ugrabili, zverinsko mučili, nato pa odvrgli pri smetnjakih v Podpeči pri Ljubljani, kjer je umrla še pred prihodom reševalcev. Trivković je bil na prvem sojenju oproščen, nato pa je višje sodišče po pritožbi tožilke specializiranega državnega tožilstva Mateje Gončin sodbo razveljavilo. Zoper izrek obsodilne sodbe, izrečene na vnovičnem sojenju, pa se je na višjem sodišču pritožila Trivkovićeva obramba, zagovornika Blaž in Tea Kovačič Mlinar. V pritožbi sta predlagala razveljavitev sodbe ali vsaj milejšo kazen za obtoženega. Zato se je včeraj opravila javna seja, odločitev sodišča bodo vpletene strani prejele po pošti. Na sodišču so bili včeraj tudi starši in brat Zorice Škrbić, ki od Trivkovića, vsak zase, zahtevajo po 50 tisoč evrov odškodnine za Zoričino smrt.
Umrla pred prihodom reševalcev
Po mnenju prvostopenjskega sodišča je bil Trivković del hudodelske združbe, ki je sestavila podroben načrt ugrabitve Zorice Škrbić in ga 26. junija 2014 izvedla. Željko Petrović in Blagoje Sazdov sta ji, ko je kolesarila proti domu, v ljubljanskem Trnovem z alfa romeom zaprla pot in jo na silo zvlekla v avto. Na poti do obrobja mesta sta jih z audijem spremljala dva za zdaj neznana pajdaša. Blizu uvoza na gozdno pot ob Cesti v Mestni log jih je pričakal Trivković in po prepričanju sodišča sedel za volan alfe. Odpeljal jih je v gozd, od koder je nato odšel, Petrović in Sazdov pa sta dekle priklenila na drevo in vso noč zverinsko mučila. Zgodaj zjutraj sta jo spet spravila v avto in nato odvrgla pri Podpeči. Umrla je še pred prihodom reševalcev. Ugrabitelji so od Škrbićeve želeli izvedeti, kam naj bi bili izginili milijoni, ki so jih novembra 2005 odnesli roparji iz sefov banke SKB v Ljubljani. Eden od roparjev, s katerimi je izginilo okoli 20 milijonov evrov, je bil namreč tudi njen partner Dejan Vidmar. Za rop je bil obsojen na 14 let zapora.
Trivković je bil obsojen na zaporno kazen, ker je anonimna priča številka 88, ki je videla alfo peljati po gozdni poti, izjavila, da je bil voznik podoben obtoženemu. Potem ko je priča dobila vabilo na sodišče, jo je pretepel neznanec, kasneje pa so jo še poskusili povoziti z avtom. Policija je vse to povezala s Trivkovićem. Prav tako sodni senat ni verjel Trivkoviću, da soobtoženih ne pozna. Vsaj Sazdova je poznal, je menilo sodišče. Sicer pa so se vsi gibali v istih krogih, hodili v isti lokal, paintball klub in tako dalje. V ugrabitev so Trivkovića vključili zato, ker stanuje blizu uvoza na gozdno pot in kraja mučenja. Obremenjujoče je bilo tudi pričanje pravosodnega policista, ki je v priporu slišal obtoženega, da hujša, da ga ne bi prepoznali.
Sklenjen krog dokazov
Odvetnik Kovačič Mlinar je v svoji pritožbi na višje sodišče med drugim navajal, da je zaradi predodelitve sodnika na prvostopenjskem sodišču v Trivkovićevi zadevi prišlo do kršitev zakona o kazenskem postopku ter ustavnih pravic obdolženega. Prav tako je navajal, da obstaja dvom o verodostojnosti nekaterih zaščitenih prič, ki so pričale o tem, da so na dan ugrabitve videle belo alfo 156, ki je bila uporabljena za ugrabitev Škrbićeve, na območju Viča, v bližini naselja Šumarji, kjer domuje Trivković in kjer so ugrabitelji v gozdu ob naselju mučili ugrabljeno, oziroma Trivkovića za volanom tega vozila. Tožilka Gončinova je njegove namige zavrnila in opozorila, da so bile nekatere priče ustrahovane. Odvetnik je še navajal, da krivda njegovemu klientu ni bila nedvoumno dokazana, torej bi moral biti v dvomu oproščen. Tožilka Gončinova pa je poudarila, da je sodišče na ponovljenem sojenju izvajalo tudi nove dokaze, saj je v celoti sledilo napotkom višjega sodišča, ter da je z dokazi sklenilo krog in obdolženega spoznalo za krivega. Tožilstvo je zato višjemu sodišču predlagalo, da v celoti zavrne pritožbo obrambe in da potrdi zaporno kazen za obtoženega.
