Damijana Žišt
Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo višjega sodišča v Ljubljani nekdanjemu župniku v Preski pri Medvodah Francu Klopčiču, obsojenemu zaradi spolne zlorabe osemletne deklice. Ker je višje sodišče obtoženega obsodilo oziroma prvostopenjsko oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno na osnovi identičnih dokazov, ne da bi opravilo glavno obravnavo, kjer bi zadeve še lahko razčistili, je senat višjega sodišča s tem kršil načelo neposrednosti in kontradiktornosti, zato je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Duhovnikov primer bo znova obravnavalo višje sodišče, vendar povsem drug senat kot prvič. Klopčič, ki se zdaj preživlja kot voznik tovornjaka, dejanje, ki mu ga očita tožilstvo, ves čas zanika.
Pričakujejo oprostilno sodbo
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so višji sodniki v duhovnikovem primeru ravnali napak, ko so dokaze, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo okrožno sodišče in jih ocenilo kot neprepričljive, ocenili kot prepričljive ter sodbo spremenili v škodo obdolženega, ne da bi opravili obravnavo. Pri tem se tudi niso ukvarjali z dejstvi in okoliščinami, ki jih je okrožno sodišče izpostavilo kot sporne, ker da vzbujajo dvom o obtoženčevi krivdi. Odvetnik Jože Hribernik nam je povedal, da pričakuje oprostilno sodbo za Franca Klopčiča, "saj podlage za obsodilno sodbo sploh ni."
Dogodka se je spominjala kot v sanjah
Klopčiču so sodili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Primer je vodila sodnica Ireno Škulj Gradišar in marca 2017 duhovnika oprostila. Tožilstvo se je na to odločitev pritožilo, nakar so višji sodniki Stanka Živič, Tatjana Merčun in Milan Štukelj avgusta lani pritožbi ugodili in Klopčiča obsodili na štiri leta zapora. Odvetnika obtoženega duhovnika Luigi Varanelli in Jože Hribernik sta pravnomočno sodbo izpodbijala s pritožbo na vrhovno sodišče in za Klopčiča terjala oprostilno sodbo.
Domnevna spolna zloraba je prišla na plano leta 2012. Tedaj se je razvedelo za domnevno Klopčičevo početje, ki je segalo v leti 2004 in 2005, odvijalo pa naj bi se bilo v župnišču v Preski. Tožilstvo duhovnika bremeni, da je spolno zlorabil deklico, ki je hodila k njemu k verouku. Deklica je o domnevni zlorabi molčala do trenutka, ko se ji je na psihiatrični kliniki, kjer je bila, približal nek fant, to pa naj bi bilo pri njej sprožilo spomine na domnevni dogodek. O tem je spregovorila tudi s svojo zdravnico, ki je obvestila policijo. Stekel je postopek, Klopčič pa se je na zahtevo nadrejenih oziroma katoliške cerkve moral umakniti iz pastorale.
Okrožno sodišče je ob izreku oprostilne sodbe pojasnilo, da je oškodovanki verjelo, "da je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah", vendar je menilo, da je v njenem pričevanju veliko vrzeli in povezav z njenimi sanjami ter družinskimi težavami. Sodišče tudi ni dvomilo, da je sanje povzročila travmatična izkušnja, a nihče, niti dekličina mati, v tistem času ni opazil, da bi bila deklica vznemirjena ali da bi bilo karkoli narobe z njenim vedenjem. V času po domnevni zlorabi so deklici v šoli odpovedale noge in so jo hospitalizirali, a so takrat zdravniki sklepali na družinske težave, ugotovili pa niso ničesar.
Isti dokazi, drugačna odločitev
Do popolnoma drugačnih ugotovitev kot okrožna sodNica, ki je duhovnika oprostila, pa so na podlagi istih dokazov prišli višji sodniki. Pomembni dokazi v tem postopku so bila mnenja strokovnjakov, ki so pregledali oškodovanko. Psihiatrinja Martina Žmuc Tomori in kliniči psiholog Aleša Fridla sta ocenila, da je bila oškodovanka travmatizirana in da trpi za posttravmatsko stresno motnjo ter da so se njene težave, depresija, bulimija, samopoškodbe in drugo začele po letu 2010 - kar je pet let po domnevni spolni zlorabi. Izvedenec Fridl je zapisal, da je oškodovanka "zelo verjetno" pretrpela spolno zlorabo, kar je bilo najbrž ključno za to, da so višji sodniki oprostilno sodbo spremenili v obsodilno. Zagovornika duhovnika pa sta v pritožbi vztrajala, da so višji sodniki zmotno ugotovili dejanskega stanja in kršili določbe kazenskega postopka. Odvetnik Varanelli pa je tudi poudaril, da spoznanje krivde za kaznivo dejanje spolnega napada ne more izključno ali predvsem temeljiti na oceni psihološkega izvedenskega mnenja o žrtvi. Poleg tega je obramba mnenja, da so višji sodniki napačni in selektivno razumeli mnenje Fridla in Žmuc Tomorijeve, saj da je psihiatrinja menila, da je oškodovanka kazala določene simptome, ki pa niso značilni za spolno zlorabo. O izvedeniškem mnenju Fridla pa odvetnik meni, da ga je naredil na podlagi pomanjkljive in zastarele literature brez strokovne podlage. Varanelli je kritiziral tudi višje sodnike, ker pri izreku sodbe sploh niso upoštevali izvedeniškega mnenja psihiatrinje Marge Kocmur, ki je ocenila, da obtoženi nikakor ni nagnjen k pedofiliji.
