Vesna Lovrec
Od petih policistov, ki so jih v soboto aretirali zaradi sumov, da so v zameno za podkupnine državljanom tretjih držav žigosali potne liste in jim s tem na nezakonit način omogočali bivanje v schengenskem območju, je preiskovalni sodnik ptujskega sodišča Marjan Strelec pripor odredil samo za štiri, petega pa sploh ni videl, ker je specializirano državno tožilstvo sklenilo, da v njegovem primeru ni razlogov za pripor in so ga tako že v ponedeljek izpustili na prostost.
Se je osumljeni pogodil s tožilstvom?
Da je v povezavi z afero v policijskih vrstah priprtih pet ljudi, je sicer medijem v torek odgovarjalo ptujsko sodišče, vendar so priprti (le) štirje policisti, peta oseba, ki so jo privedli pred preiskovalnega sodnika in jo je prav tako poslal za zapahe, pa je življenjska sopotnica priprtega policista Aleša Lesarja in ni zaposlena v policiji. V pripor so morali še policisti Vlado Cafuta, Samo Lipovec in Damjan Žunko, za policista Sebastijana Hozjana pa tožilstvo ni predlagalo tega ukrepa. Kakšna je bila njegova vloga v kriminalnem poslu in kakšna vloga priprtih, na specializiranem tožilstvu ne razkrivajo, smo pa od zanesljivih virov izvedeli, da so preiskovalci večino zasežene gotovine, s katero so se pohvalili na tiskovni konferenci, našli ravno pri Hozjanu. Franc Pavlin, šef sektorja za notranje preiskave in integriteto pri Generalni policijski upravi, je v ponedeljek operiral s podatkom, da so v hišnih preiskavah zasegli okoli 90 tisoč evrov gotovine. Po naših informacijah so pri Hozjanu našli 83 tisočakov, zato toliko bolj čudi, da je od vseh v soboto aretiranih na prostosti ravno on. Poznavalci se sprašujejo, kaj je osumljeni povedal v policijskem pridržanju, kaj oziroma koga je "izdal", se je že v tej fazi pogodil s tožilstvom, da je to v ponedeljek ocenilo, da pri njem ni več razlogov za pripor in ga zaradi tega sploh niso privedli pred preiskovalnega sodnika.
V zvezi s priprtimi so na ptujskem sodišču za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da sta dva utemeljeno osumljena kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države in kaznivega dejanja jemanja podkupnine, tretji ob tem tudi kaznivega dejanja poneverbe (sicer ne v povezavi z žigi), četrti samo prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države, peti pa pomoči pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.
Štiristo evrov za žig
Koliko podkupnine je zbrala mednarodna kriminalna združba, še ni jasno, smo pa neuradno izvedeli, da so državljani tretjih držav - Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Srbije - preko kurirjev za žige v potnih listih, s katerimi so fiktivno dokazovali, kdaj so zapustili in kdaj vstopili v schengensko območje, plačevali tudi po 400 evrov. Preiskovalci sklepajo, da so tujci ta potrdila (vstopne in izstopne žige) potrebovali zato, ker najverjetneje na črno delajo v državah Evropske unije. Če ne bi delali na črno, bi imeli delovno vizo, ki omogoča neprekinjeno bivanje v schengenskem območju za čas zaposlitve. Pravila za turistično vizo pa državljanom tretjih držav bivanje na schengenskem območju omejujejo na 90 dni, v kateremkoli obdobju 180 dni, medtem ko po izteku tega obdobja ti na schengenskem območju bivajo nezakonito.
Našli podkupnino, niso ga za le-to ovadili
Hozjanu, smo izvedeli neuradno, so v ovadbi naprtili kaznivo dejanje prehajanja prepovedane meje in zaradi nekaj zaseženih gramov konoplje tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in promet s prepovedanimi drogami, niso pa ga obremenili za sprejemanje podkupnine, čeprav so več kot 80 tisoč evrov gotovine našli ravno pri njemu in je policija na javni izjavi za medije o tem denarju govorila kot o dokazu, da so bili policisti vpleteni v korupcijo. Po naših podatkih se je Hozjan ujel v prisluhe, preiskovalci so o njem ugotovili tudi, da je žigosal potne liste. Ker je na svobodi, smo poskušali stopiti v stik z njim, a je njegova mobilna številka danes še vedno nedosegljiva.
Kot je v ponedeljek razložil Pavlin, o znesku, ki so si ga s kaznivimi dejanji domnevno pridobili osumljen policisti in z njihovo pomočjo mednarodna kriminalna združba, zaenkrat še ni mogoče govoriti. "Zadeva je stvar predkazenskega postopka, ki ga nacionalni preiskovalni urad intenzivno nadaljuje, pa tudi stvar finančne preiskave, ki jo bo usmerjal oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem tožilstvu," je pojasnil Pavlin. Koliko članov šteje mednarodna kriminalna združba, na policiji ne razkrivajo, je pa bil po naših podatkih na čelu mednarodne združbe srbski državljan Marko Cvijetić.
