"Neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov povzroči poškodbe, kot so opekline, raztrganine rok, poškodbe obraza in oči," našteva reševalec iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Boštjan Plahutnik. Sam je v začetku tega leta oskrbel moškega, ki je prižgal raketo in jo želel v nasprotju z navodili izpustiti v zrak, a mu jo je še v roki razneslo. In ker tovrstnih poškodb ni malo, tudi letos pred prazniki policisti, zdravniki pa tudi gasilci znova svarijo pred nepremišljeno rabo pirotehnike, ki lahko za vedno zaznamuje posameznikovo življenje.
V ljubljanskem UKC so lani v prednovoletnem času obravnavali sedem tovrstnih poškodb, njihovo število pa se z leti tudi zaradi večje ozaveščenosti zmanjšuje. "Med poškodovanimi je sicer še vedno največ najstnikov, sledijo otroci do desetega leta, šele potem starejši," pravi Simon Herman s kliničnega oddelka za travmatologijo kirurške klinike UKC Ljubljana.
Ilka Štuhec proti petardam
Na policiji so tudi letos pripravili preventivno akcijo Bodi zvezda - ne meči petard, s katero predvsem osnovnošolce in srednješolce po besedah Daniela Juga opozarjajo, da "petarde niso igrača, saj lahko povzročijo hude poškodbe, katerih posledice lahko nosijo celo življenje". Pri promociji akcije tokrat pomaga Mariborčanka, smučarka Ilka Štuhec.
Pokanje ga je stalo obeh rok
Daniel Jug iz sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi opozarja, da je po veljavni zakonodaji prodaja pirotehničnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, dovoljena med 19. in 31. decembrom, njihova uporaba pa je dovoljena med 26. decembrom in 1. januarjem. "Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, to so petarde različnih oblik in moči, pa ostaja prepovedana. Globe za kršitve tega zakona se gibljejo med 400 in 1200 evri," dodaja Jug. V prvo kategorijo sodijo ognjemetni izdelki, katerih uporaba je dovoljena v strnjenih naseljih in povzročajo zelo majhno nevarnost. To so recimo tortne fontane, čudežne svečke, pasje bombice in pokajoče kroglice. Iz druge kategorije pa so dovoljene razne rakete in fontane. Pirotehnične izdelke prve in druge kategorije lahko uporabljajo mladoletniki, stari od 14 oziroma od 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba fontan in baterij je dovoljena le starejšim od 18 let. Daniel Jug vsem, ki kupujejo in uporabljajo pirotehnične izdelke, svetuje, naj te kupujejo pri pooblaščenih trgovcih in jih uporabljajo skladno z navodili proizvajalca. Pri tem naj bodo pozorni na oznako CE. Ob tem še poudarja, da pri uporabi pirotehničnih izdelkov ni prostora za alkohol, droge, nepremišljenost in objestnost, ter spodbuja starše, da se z otroki pogovarjajo o teh stvareh.
Če je izdelek prepovedan, je prepovedan z razlogom, še opozarjajo policisti. Kako hude so lahko posledice uporabe izdelkov, ki so bili predelani ali kupljeni na črnem trgu, je opozoril policist s postaje v Šentjurju Bojan Senčar, ki je decembra 2016 obravnaval eno najhujših poškodb, ko je mladoletnik zaradi eksplozije petarde, kupljene pri preprodajalcu, ostal brez obeh rok.
Med žeparji prevladujejo ženske
V veselem decembru si ne manejo rok le trgovci, ampak tudi dolgoprstneži. Ti še kako znajo izkoristiti gnečo v nakupovalnih središčih bodisi na različnih prireditvah na prostem ter daljšo odsotnost stanovalcev zdoma. Zato v tem času policisti poudarjajo, da vsak lahko s preventivnim obnašanjem stori največ za svojo varnost ali varnost svojega premoženja.
Kriminalist z ljubljanske policijske uprave Matija Breznik pravi, da Slovenija ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo. Vendar kljub temu bodimo previdni pred dolgoprstneži. Pri tem je spomnil, da so v preteklosti žeparske tatvine izvrševali posamezniki. Žeparili so predvsem v gneči na vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah. Danes pa se tovrstnih dejanj lotevajo v skupinah, organizirano in z razdeljenimi vlogami. Običajno sodelujeta dva ali več storilcev. Eden opazuje, drugi izvrši tatvino in nato ukradeno preda tretjemu pajdašu. Predvsem iz denarnice izmaknejo gotovino, denarnico pa običajno odvržejo bodisi v reko, koš ali grmovje.
