Primer Atrij Celje, v katerem je bilo oškodovanih več kot 6000 lastnikov nepremičnin: Do začetka sojenja še daleč

12.08.2021 19:39
Na celjskem sodišču so sredi julija, več kot štiri leta po hišnih preiskavah, uvedli sodno preiskavo v odmevnem primeru nepravilnosti pri nekdanjem upravljavcu nepremičnin iz Celja, podjetju Atrij.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vhod v prostore nekdanjega Atrija Celje, ki je kasneje pristal v stečaju
Gordana Possnig

Štiri leta je minilo aprila od odmevnih kriminalističnih preiskav na Celjskem, ko so preiskovali domnevne nepravilnosti v celjski stanovanjski zadrugi Atrij, ki je na širšem celjskem območju pred tem dolga leta veljala za eno največjih podjetij za upravljanje nepremičnin na Celjskem. Dvojica vodilnih, nekdanji direktor Radovan Cink in nekdanja računovodkinja Damjana Šumlak, naj bi bila več kot 6000 lastnikov nepremičnin v dvanajstih letih oškodovala za več kot tri milijone evrov. Šele sredi minulega meseca pa so na celjskem sodišču vendarle začeli sodno preiskavo omenjenega primera. Glede na to, koliko časa vse skupaj traja, se postavlja vprašanje, kdaj bodo svojo odločitev nato sprejeli celjski tožilci in kdaj bo zadeva sploh prišla v fazo sojenja na celjskem sodišču. Kriminalisti so po hišnih preiskavah kazensko ovadili ob Canku in Šumlakovi še povezani pravni osebi Atrij in Atrij Fisa. Ovadili so jih storitve 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Dvojici fizičnih oseb grozi do osem let zapora, podjetjema denarna kazen.

Kriminalisti preiskovali tri leta

Spomnimo, da so celjski kriminalisti obsežno zadevo preiskovali tri leta, maja lani pa svoje ugotovitve predstavili na tiskovni konferenci. Družba Atrij si je po njihovih ugotovitvah med letoma 2005 in 2017 v škodo etažnih lastnikov pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 2,5 milijona evrov. Osumljeni fizični osebi pa sta si prilastili še okoli 700 tisočakov. Gre za sredstva, ki bi jih bili morali plačati dobaviteljem (lastniki nepremičnin so jih njim že plačali), pa jih niso.

Ovadeni fizični osebi sta po ugotovitvah kriminalistov svoje početje, šlo je za nenamensko porabo denarja rezervnega sklada, prikrivali na različne načine. V tem času sta si v škodo etažnih lastnikov in v neupravičeno korist pravne osebe osumljena pridobila več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi. Okoli 2,5 milijona evrov s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu pa gre za zbrana in neodvedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stroškov elektrike, zavarovanja in podobno. Oškodovanje po posameznih objektih je bilo različno, od nekaj deset evrov pa vse do več kot 50.000 evrov.

Sredstva bi morala prenesti na fiduciarne račune

Odgovorni osebi družb sta sredstva, ki so jima bila zaupana v zvezi z upravljanjem 244 večstanovanjskih in poslovnih objektov, v nasprotju z določili stanovanjskega zakona puščali na transakcijskih računih poslovnega subjekta, čeprav bi jih bili morali prenesti na posebne fiduciarne transakcijske račune. Sredstva sta uporabljala za plačila obveznosti, ki niso bila povezana z vzdrževanjem večstanovanjskih objektov oziroma sta jih uporabljali nenamensko. Ob predstavitvi kriminalističnih izsledkov je vodja celjskih kriminalistov Damjan Turk na tiskovni konferenci še pojasnil, da je dvojica osumljenih porabo denarja vseskozi prikrivala ali pa jo drugače prikazovala. "Z delom teh sredstev sta poslovala tudi na negotovih nepremičninskih trgih (šlo naj bi za nakupe nepremičnin v Ljubljani, op. p.). Tveganje so seveda nosili etažni lastniki, morebitni zaslužek pa bi ostal njima," je tedaj dodatno pojasnil Turk. Kazenska ovadba je sicer spisana na 370 straneh, ob tem pa ima še okoli 3000 strani prilog.

Kdaj bo vložena obtožnica, ne ve nihče, še manj, kdaj se bo sploh začelo sojenje. Upanja, da bodo oškodovani lastniki kdaj videli svoj plačani denar, pa ni veliko. Lahko se namreč zgodi, da bo sodišče upnike na glede na izhod sojenja napotilo na pravdo, ta pa se bo verjetno zavlekla še za nekaj let.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta