Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo v tako imenovani zadevi Odrezana roka, ko sta bila Julija Adlešič in Sebastien Abramov septembra lani spoznana za kriva kaznivega dejanja goljufije. Dogovorila naj bi se bila, da si bo Adlešičeva odrezala roko zato, da bi prejela visoko odškodnino, zato je pri petih zavarovalnicah sklenila zavarovanja, po katerih bi, če bi bila stoodstotna invalidka zaradi odrezane roke, prejela 1,166.300 evrov odškodnine. Adlešičevi je sodišče izreklo dve leti zapora, Abramovu, ki je že bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, pa tri leta. Abramov oče Gorazd Colarič je bil zaradi pomoči pri kaznivem dejanju obsojen na enoletno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let, Abramova mama Tinka Huskić Colarič pa je bila oproščena. O razveljavljeni sodbi smo poročali že 4. junija, vendar tedaj razlogi za to odločitev še niso bili znani, saj odvetnika Adlešičeve in Abramova, Boris Grobelnik in Mitja Pavčič, sodbe še nista prejela. Zdaj sta jo. Odvetnik Pavčič je za Večer povedal, da je sodišče sledilo predlogu obrambe, ki je na obravnavi vztrajala pri postavitvi sodnega izvedenca biomehanske stroke, in temu, da bi se opravil preizkus žaganja na človeškem kadavru, ki mora biti čim bolj podoben roki Adlešičeve. In prav ta dva dokaza se bosta izvedla na vnovičnem sojenju na prvostopenjskem sodišču.
V jeseni sojenje za umor Sare Veber
Sebastiena Abramova pa v jeseni čaka še eno sojenje. Na celjskem okrožnem sodišču se mu bo 1. septembra začelo sojenje zaradi umora komaj 23-letne Sare Veber iz okolice Žalca. Tragična zgodba se je zgodila 15. marca 2015. Celjski kriminalisti so sprva primer vodili kot nesrečen slučaj, saj je Abramov trdil, da je bila nesreča. Kasneje, ko je bilo zbranih več dokazov, pa so celjski kriminalisti vložili kazensko ovadbo zaradi umora, konec lanskega leta je tožilstvo zoper njega vložilo tudi obtožnico. Tožilstvo Abramovu očita, da je svoje tedanje dekle Saro Veber, ki je bila edinka, ustrelil na zahrbten način, ker naj bi ga bila nameravala zapustiti. Na dejanje pa se je dobro pripravil.
Obtoženi trdili, da je bila nesreča
Pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo so na tožilstvo vložili odvetniki obtoženih in tožilstvo. Tožilec Sedin Kićin se je pritožil zaradi višine izrečenih kazni. Za Adlešičevo je predlagal štiri leta in pol zaporne kazni, za Abramova, ki je že bil kaznovan zaradi goljufije, pet let zapora, za Huskić Colaričevo štiri leta zapora in za Colariča leto zapora. Tožilec trdi, da si je Adlešičeva roko odrezala 4. januarja predlani na Velikem Osolniku pri Velikih Laščah, kjer stanuje Gorazd Colarič s svojo partnerico. V bolnišnici so roko Adlešičevi po zelo zahtevni operaciji prišili, policisti pa so kmalu ugotovili, da ima Adlešičeva dolgove in da je nezgodno zavarovana za visoko odškodnino. Ko je bila odpuščena iz bolnišnice, je roko tiščala v zamrzovalnik. Roka ji ni odmrla, zavarovalnice pa ji tudi niso izplačale odškodnine, ker jih je policija obvestila, da se ni poškodovala po nesreči. Zavarovanja pri zavarovalnicah so novembra in decembra 2018 sklepali Adlešičeva, Abramov in Huskić Colaričeva, ki se je jeseni 2019 uradno ločila od obtoženega Colariča. Obtoženi so sodišče prepričevali, da si je Adlešičeva odrezala roko po nesreči, ko je med žaganjem drv nanjo skočil pes. Pri tem je tako nesrečno padla, da je porinila roko pod delujočo žago.
Svinjska noga ni primerljiva s človeško roko
Pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je obravnaval senat višjih sodnic, predsednice Milene Jazbec Lamut ter članic Silvane Vrebac Arifin in Lee Habjanič. Sodni senat je bil mnenja, da je treba na vnovičnem sojenju postaviti sodnega izvedenca biomehanske stroke in da se opravi preizkus žaganja na človeškem kadavru, kar je na prvostopenjskem sojenju že predlagala obramba obtoženih. Vendar je sodni senat takrat te predloge zavrnil. Z izvedbo teh dokazov je obramba želela dokazati, da je na Adlešičevo res skočil pes, da žaga ni bila pritrjena na mizo in da tudi ni bila pravilno sestavljena, ker je manjkal vijak za pritrditev horizontalnega pomika. Poleg tega je bila miza gladka in drsna, na betonskih tleh pa je stala na plastičnih nogicah. Obramba je tudi navajala, da je Adlešičeva že na prvi pogled očitno drobne postave in da nemška ovčarka, ki je skočila nanjo, po laični oceni tehta več kot obtoženka. Odvetnik Pavčič je tudi zahteval, naj izvedenec pridobi podatke o teži in velikosti psa, ki je skočil nanjo, pa tudi upošteva, kaj je želela žagati. Predlagal je še, da bi se opravilo žaganje človeškega kadavra podobne konstitucije, kot jo ima obtoženka. Izvedenec travmatolog Matjaž Veselko je namreč na sojenju razložil, da svinjska noga, ki so jo uporabili za prikaz delovanja žage, ravno zaradi razporeditve mehkih tkiv in verjetno tudi debeline kosti ni primerljiva s človeško podlahtjo, zlasti pa ne s podlahtjo obtožene Adlešičeve. Z izvedbo tega dokaza se je strinjal tudi senat višjega sodišča; meni namreč, da je izvedba tega dokaza bistvena, saj je pomemben odgovor na vprašanje, ali ob hitrem pa tudi zmerno hitrem spuščanju lista žage ob visokih obratih tako rekoč v hipu nastane ravno takšna poškodba, kot jo je utrpela Adlešičeva.
