Gore v okolici Tržiča pozimi ne slovijo le po zavidljivih lepotah, pač pa tudi po nepredvidljivih snežnih razmerah. V soboto so snežni plazovi na pobočjih Storžiča pod seboj pokopali tri življenja, trije alpinisti pa so nezgode preživeli. "Pod snežnimi plazovi je po drugi svetovni vojni s sobotnimi žrtvami vred na Tržiškem umrlo 23 ljudi," pravi dr. Manca Volk Bahun, strokovnjakinja za snežne plazove z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in iz Službe za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica - Tržič. Po njenih besedah so strokovnjaki prav zaradi pogostih tovrstnih pojavov plazove začeli proučevati in nanje opozarjati.
Snežni plazovi žrtev ne izbirajo
Trije alpinisti, ki so bili žrtve sobotnih snežnih plazov na pobočju Storžiča, so bili po podatkih policije dobro opremljeni in izkušeni. Vendar pa Volk Bahunova ob tem opozarja: "Snežni plazovi se prožijo brez voznega reda in ne sprašujejo, kdo je na njihovi poti. Lahko zasujejo tako amaterja kot strokovnjaka." Prav zato so bili zadnji dnevi in tedni polni opozoril o prežeči nevarnosti, s Policijske uprave Kranj so opozarjali tudi v soboto zjutraj, le nekaj ur pozneje pa so že poročali o tragediji.
Prvi snežni plaz, ki se je v soboto sprožil okoli 10.30, je odnesel dva izkušena alpinista, ki sta zaradi hudih poškodb na kraju umrla. Isti plaz je do pasu zasul tudi dva druga alpinista, ki pa sta se iz snega izkopala in o nesreči obvestila reševalce, tako da je kmalu stekla reševalna akcija, je opisal Robert Kralj, vodja gorske policijske enote. Po njunem klicu so bili aktivirani tržiški gorski reševalci, helikopterska reševalna ekipa na Brniku z vojaškim helikopterjem in gorska policijska enota s policijskim helikopterjem. Helikopterja sta se pri reševanju izmenjevala v zraku, tako da je bil eden ves čas na kraju, pa opisuje Bojan Kos s PU Kranj.
Črni davek snežnih plazov
Medtem ko je bila sobotna tragedija pod Storžičem s tremi smrtnimi žrtvami ena večjih v zadnjem času, so gorski reševalci v zadnjih letih zabeležili posamezne smrtne žrtve, ki so jih zahtevali plazovi. Pod plazom v Kramarjevi smeri severne stene Storžiča je leta 2006 umrl alpinist pripravnik, tri leta pozneje pa izkušen gorski reševalec. Jani Bele izpostavlja, da je bila z večjim številom žrtev snežnih plazov zaznamovana tudi sezona v letu 2010: "Takrat je pod snegom umrlo sedem ljudi. Mnogi se še spominjajo dveh smrtnih žrtev pod Raduho. Plazovi so tisto sezono vzeli življenja tudi obiskovalcem Krvavca, Vogla, Zelenice, Dovške babe ..." Opozarja pa tudi na časovno bolj oddaljene, a izjemno tragične nezgode iz preteklosti. Prejšnji mesec je denimo minilo 44 let, odkar je snežni plaz na Zelenici pod seboj pokopal štiri dijake kranjskega šolskega centra in dva učitelja. Plaz s Škarjevega roba Storžiča pa je leta 1937 zahteval življenja devetih tržiških smučarjev.
A medtem ko so se 24 gorskih reševalcev in trije lavinski psi ter preostala ekipa na tleh in v zraku spopadali s posledicami plazu, sta dva alpinista, ki sta bila višje v Kramarjevi smeri na Storžič, dve uri po prvem sprožila nov plaz, ki ju je povlekel navzdol. Medtem ko jo je eden odnesel s poškodbami, je drugi postal tretja žrtev sobotnih plazov na pobočjih Storžiča. Le za las pa so drugemu plazu ušli reševalci na kraju prve nezgode, pri čemer se je eden od njih huje poškodoval, drugi pa lažje. "Drugi plaz se je sprožil na višini okoli 2000 metrov in se ustavil na okoli 1400 metrih. Čeprav ni bil videti velik, je bil hiter in uničujoč," pravi vodja intervencije Sašo Rožič iz GRS Tržič.
Namesto Storžiča bi bila lahko Begunjščica ...
Reševalna ekipa se je v soboto spopadala tudi z zelo zahtevnimi razmerami. Pihal je veter do 50 kilometrov na uro. Razen omenjenih treh navez, v katerih sta bila vsakokrat po dva alpinista, drugih obiskovalcev v tej smeri na Storžič gorski reševalci niso opazili. "So pa razmere v gorah tako nestabilne, da priporočamo, naj ljudje še nekaj dni z obiskom počakajo, da se zadeve umirijo," pravi Rožič.
Ne le obiskovalci gora, v nevarnih razmerah svoja življenja tvegajo tudi reševalci, ki se prostovoljno odpravijo na reševalno akcijo. "Takšno je naše poslanstvo," pravi Jani Bele iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Reševanja izpod plazov sicer po tehnični plati zanje ne sodijo med najbolj zahtevna. "Kakšno reševanje v steni je s tehničnega vidika zahtevnejše. Vendar pa je reševanje po snežnem plazu dolgotrajno, saj iskanje ponesrečencev traja nekaj časa. Poleg tega pa je tudi nevarno. Če se je sprožil en plaz, obstaja velika nevarnost novih," opozarja Bele.
A kako to, da sta se plazova eden za drugim tisti dan sprožila prav na Storžiču? "Verjetno je šlo za naključje," je odgovorila Volk Bahunova. "To bi se lahko na primer zgodilo tudi na pobočju Begunjščice ali v katerikoli grapi, ki so zdaj zalite in privlačne za alpiniste. V grapah je namreč zdaj precej napihanega snega, na grebenih so opasti. Previdnost ni odveč glede na to, da kložaste plazove lahko sprožimo z lastno težo," opozarja.
Obisk gora je bolje prestaviti
Po besedah strokovnjakinje za plazove se bodo nestabilne razmere v gorah zaradi nizkih temperatur in vetra nadaljevale tudi v teh dneh, ko nevarnost snežnih plazov ostaja velika. Kdaj bo obisk gora bolj varen? "To je težko napovedati. Nizke temperature podaljšajo čas posedanja in predelave snežne odeje. Dokler ta ne bo predelana, pa nevarnosti ostajajo," je opozorila.
Tudi Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS), odsvetuje obisk gora vsem, ki nimajo izkušenj z gibanjem v zasneženih gorah. "Ostalim pa svetujemo, da se izognejo območjem, ki so izpostavljena in znana kot plazovita. Naj jih ne zapeljejo zasnežene strmine, ki kličejo po odlični smuki, saj skrivajo nevarne pasti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
