Sodniški ne izročitvi

Po tistem, ko je v začetku decembra lani ustavno sodišče začasno ustavilo izročitev Božidarja Samardžića, ki naj bi ga Slovenija izročila Črni gori zaradi prestajanja dvajsetletne zaporne kazni zaradi umora, so ustavni sodniki pred nekaj dnevi sprejeli nov sklep. In sicer, da se razveljavijo sklepi ljubljanske preiskovalne sodnice, ki je dovolila Samardžićevo izročitev Črni gori ter sklep zunajobravnavnega senata, ki je potrdil njeno odločitev. Samardžić čaka na dokončno odločitev Slovenije v ljubljanskem priporu. O prošnji Črne gore za ​Samardžićevo izročitev bodo znova odločali na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Resna nevarnost

Črna gora je Božidarja Samardžića, ki ga je tamkajšnje sodišče - sodili so mu v odsotnosti - februarja 1999 zaradi vpletenosti v umor v Nikšiću obsodilo na dvajset let zapora, prek Interpola iskala kar 19 let. V začetku septembra lani pa so ga na podlagi Interpolove tiralice v Ljubljani prijeli naši varnostni organi. Policisti so ga odpeljali pred preiskovalno sodnico in pristal je v izročitvenem priporu v Ljubljani. Ljubljansko okrožno sodišče je pri odločanju o izročitvi zdaj 39-letnega Samardžića v Črno goro, kamor bi moral na prestajanje dvajsetletne zaporne kazni, sklenilo, da ga bo Slovenija izročila. Sklep je postal pravnomočen, njegovemu odvetniku Milošu Zariću pa je s pritožbo na ustavno sodišče, ki jo je poslal lani novembra, uspelo doseči, da so ustavni sodniki v začetku decembra lani najprej začasno ustavili Samardžićevo izročitev, in sicer zaradi verjetnosti, da bo Samardžić v zaporu v Črni gori postal žrtev krvnega maščevanja, kar je natančno obrazložil tudi v ustavni pritožbi. Ustavni sodniki so tedaj v sklepu zapisali, da bodo ustavno pritožbo odvetnika Zarića obravnavali prednostno, kar se je pred dnevi tudi zgodilo. Ugodili so pritožbenim navedbam odvetnika Zarića, razveljavili sklepe ljubljanskega okrožnega sodišča glede Samardžićeve izročitve Črni gori in naložili sodišču, da ponovno preuči vse pritožbene navedbe odvetnika Zarića in znova odloča o morebitni izročitvi Črni gori. Kot so v ustavni odločbi med drugim zapisali ustavni sodniki, imajo države, tudi Slovenija, po ustaljenem mednarodnem pravu pravico do nadzora nad vstopom tujcev, nad dovoljenji za njihovo bivanje in izgoni oziroma izročitvami. Vendar je suverenost države omejena z dolžnostjo, da država posameznika ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo izpostavljen nečloveškemu ravnanju. In prav o tej domnevni nevarnosti nečloveškega ravnanja se mora prepričati ljubljansko okrožno sodišče ob vnovičnem odločanju glede izročitve Samardžića Črni gori. ​

Boji se krvnega maščevanja

Poročali smo že, da je odvetnik Zarić v ustavni pritožbi zatrjeval, da je ljubljansko okrožno sodišče pri odločanju glede izročitve storilo več kršitev. Samardžićeva obramba je v pritožbi na ustavno sodišče navajala, da preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je 26. septembra podpisala sklep o izročitvi, ni upoštevala navedb obrambe, da je za Samardžića smrtno nevarno, da se vrne v Črno goro, saj mu bodo tam stregli po življenju, ker gre za tako imenovano krvno maščevanje. Obsojeni Samardžić je glede na sodbo sodišča februarja 1999 skupaj s še enim moškim skušal ubiti tri ljudi v avtomobilu na ulici v Nikšiću. Krogle so zadele avtomobil in dva človeka v njem. Eden je zaradi posledic streljanja umrl, drugi je bil hudo poškodovan. Samardžić je po dejanju zbežal, zato so mu sodili v nenavzočnosti in mu določili kazen dvajset let zapora. Obsojen je bilo tudi njegov pajdaš, ki je moral v zapor. Tam pa se je zapletlo. Za rešetkami so soobsojenega tako hudo pretepli, da je postal trajni invalid - tetraplegik. Država Črna gora mu je zato plačala odškodnino. Ustrahovani in pretepeni sta bili tudi Samardžićeva mama in sestra. Napadalci so od njiju terjali, naj izdata, kjer je pobegli Samardžić. Vse to so razlogi, zaradi katerih si Samardžićev odvetnik prizadeva, da njegovega klienta Slovenija ne bi izročila Črni gori.