Če bi bilo zadnjo najdeno bombo v Mariboru treba razstreliti, bi učinke občutili kilometer okrog.
"V preteklem letu smo zaradi odkritih neeksplodiranih ubojnih sredstev izvedli več kot 650 intervencij, v povprečju 1,8 dnevno. Gre za skoraj 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020, ko je število posredovanj prvič preseglo 500. In tudi letos ta trend, ki za naše pripadnike predstavlja veliko obremenitev, še vedno vztraja. Zaradi epidemije smo zadnji dve leti bistveno več doma. Veliko najdb je po gozdovih, ker ljudje več zahajajo v naravo. Več časa je za pospravljanje kleti, okolice objektov, starih gospodarskih poslopij. Pa za delo vrtovih, poljih, gradbene posege," je povedal Igor Boh, predstavnik državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) na upravi za zaščito in reševanje.
Lani samo pet predlogov za pregled zemljišča
Lani so imeli opravka s skoraj 4300 NUS, za petino več kot leta 2020, skupno težkimi več kot 13 ton, kar predstavlja 70-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Največ v severnoprimorski regiji. "Žal sta se zgodili tudi dve smrtni nesreči. Tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem ostalin vojne, zato poziv, naj zbirajo raje manj nevarne predmete," je svetoval Boh po lanskih tragedijah, ko je v Voglarjih umrl 64-letnik, v Postojni pa 74-letnik. Opozoril je tudi na koristnost preventivnih pregledov zemljišč. "Lani smo od gospodarskih družb prejel pet predlogov za pregled zemljišča, za Maribor le enega. Zakonodaja pregledov sicer ne predpisuje eksplicitno. Daje pa možnost, da zasebni investitor ali gospodarska družba zanj zaprosi. Če gre za zasledovanje gospodarskega interesa, na primer gradnjo poslovnih objektov, je pregled plačljiv. Če pa nekdo kupi zemljo in bi rad postavil hišo, pa je brezplačen. Če gre izvedbo gradbenih del in tujega lastnika, skoraj ni primera, da za tvegano območje ne bi naročil predhodnega pregleda. Pri slovenskih podjetjih to pogrešamo. Sploh v Mariboru, kjer je verjetnost, da naletimo na bombo, velika. Če pride do fizičnega stika med bagrom in vžigalnikom bombe, bodo posledice strahotne. V tem primeru stroški za pregled predstavljajo drobiž," je poudaril.
Načrtujejo testiranje
Boh se je dotaknil tudi odmevne onesposobitve 250-kilogramske letalske bombe iz druge svetovne vojne 16. januarja v Mariboru. Šlo je za klasično ameriško bombo z mehanskima vžigalnikoma spredaj in zadaj ter eksplozivnim polnilom v sredini. "Šlo je za 123,5 kilograma razstreliva kompozicije B, katerega učinke bi zaznali vsaj kilometer naokrog," je poudaril. Treba je bilo opraviti veliko dela, preden je prišlo do nevtralizacije bombe. Med drugim natančno pregledati celotno območje najdbe (če bi prišlo do nekontrolirane eksplozije in bi tam bila še kakšna bomba, bi lahko prišlo do verižne eksplozije z zelo hudimi posledicami), locirati in poskrbeti za komunalne vode, poskrbeti za evakuacijo, zapreti železniški promet, preveriti, da na vagonih ni cistern z nevarnimi snovmi. In še in še.
Za nevtralizacijo bombe so imeli pripravljena dva scenarija. Prvega z večdnevnim natapljanjem vžigalnikov in nato odvijanjem teh na roke z orodjem. In drugega, ko bi z rezanjem s kumulativnim polnjenjem poskušali odpreti bombo in povzročiti slojevito izgorevanje eksploziva. Učinek je v tem primeru sicer zaznaven, vendar ne tako uničujoč kot v primeru polne detonacije. Težava pa je v ojačevalcih eksplozije, tako imenovanih busterjih, ki so zelo občutljivi. Če energija pri rezanju zajame tudi buster, lahko pride do hipne detonacije. "V tem primeru bi zagotovo prišlo do poškodovanja streh, stekel, fasad, morda tudi kakšne druge infrastrukture," je povedal Boh in izrazil zadovoljstvo, da je šlo vse gladko po opciji številka ena. Bombo, ki so jo odpeljali v skladišče, zdaj nameravajo testirati. "Izvedli bomo podobne ukrepe kot na kraju najdbe in jo skušali detonirati, da bi ugotovili, kakšne posledice to lahko povzročil v urbanem okolju," je razložil Boh.
Lani so izvedli tri večja uničenja NUS, bilo jih je za skoraj šest ton. Ker pa so iz leta v leto zaradi starosti vse bolj nevarna, jih večkrat uničijo kar na kraju najdbe. Lani so tako v 167 primerih uničili dobrih 3000 kosov, težkih več kot sedem ton.
Zlata pravila
Glede na število najdb pri nas obstaja velika verjetnost, da tudi sami naletimo na NUS. "V tem primeru se držimo zlatih pravil: ne dotikajmo se jih, ne premikamo, ne prenašamo. Pokličimo številko 113 in na kraju najdbe počakamo na strokovnjake, ki jih lahko varno odstranijo," svetuje Igor Boh.
