"Ljubim ga, Martin ni nič kriv, to je storil iz ljubezni, poiščite Martina in pokličite mojega prijatelja, je govorila Nataša, ko sem jo, močno opečeno, oskrboval po obrazu. Zaradi opeklin je bila neprepoznavna, niti las ni imela več, zato sem jo spraševal, ali jo kaj boli in kje jo boli," je na včerajšnjem nadaljevanju sojenja 48-letnemu Martinu Zaviršku, obtoženemu umora 44-letne žene Nataše, povedal priča Robert Kuhelj. Družinska tragedija se je zgodila 12. avgusta lani okoli 21. ure na dvorišču hiše v Mali Račni 17 v okolici Grosupljega, ko je obtoženi po trditvah okrožne državne tožilke Špele Brezigar z vnetljivo tekočino ženo Natašo polil po glavi in telesu in jo nato vžgal. Grozovito dejanje je po trditvah tožilke storil zato, ker ga je žena, zaposlena v znani ljubljanski odvetniški pisarni, nameravala zapustiti, saj je imela novega intimnega prijatelja. Poškodbe, ki jih je obtoženi s svojim dejanjem povzročil ženi, so bile tako hude, da je bilo opečenih najmanj 70 odstotkov njenega telesa, hudo poškodovani so bili tudi notranji organi. Nataša Zaviršek je boj za življenje izgubila dva tedna po napadu, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je umrla 26. avgusta.
Močno opečeno hladili z vodo
Sodni senat, predsednik je okrožni sodnik David Špernjak, je včeraj zaslišal več prič, in sicer tistih, ki so bile navzoče na kraju dogodka. Priča Robert Kuhelj, ki je po poklicu reševalec, je bil med prvimi, ki so pomagali močno opečeni oškodovanki. "Z Zavirškovimi smo sosedje. Tistega večera me je žena opozorila, da pri sosedih nekaj gori, zato sem pogledal skozi okno in sem videl ogenj. K Zavirškovim je že šla spodnja soseda Marija in vpila pri naši hiši, naj pridem pomagat, da je nekdo hudo opečen. Vzel sem obliže za opekline in stekel k Zavirškovim. Tam sem na travi ležečo videl Natašo, ki ji je Marija skušala pomagati, tam so bili tudi njena sinova in drugi ljudje. Na obraz sem ji položil obliže, navzočim pa sem tudi rekel, naj prinesejo vodo, da jo bomo hladili, čeprav so jo hladili z mokrimi brisačami, kar ni bilo najbolj primerno, saj je bila hudo poškodovana in se je tkanina prijemala na rane. Medtem je prišel zdravnik iz Ivančne Gorice in Nataši pomagal. Kmalu za njim so prišli še reševalci iz UKC Ljubljana in jo do konca oskrbeli. Ko so Natašo oskrbovali reševalci, sem bil ob njeni glavi in se z njo pogovarjal, da bi ostala budna," je opisoval Kuhelj.
Povedal je tudi, da se je, ko so Natašo odpeljali v bolnišnico, pogovarjal z njenima sinovoma. Bila sta v šoku. "Spraševal sem ju, kako sta, ali kaj potrebujeta, starejši pa mi je rekel, da mu je hudo, da za mamo ni naredil vsega, kar bi lahko. Potolažil sem ga in mu rekel, da je naredil še več, kot bi morda kdo drug, poklical je reševalce in mamo skupaj z bratom pokrival z mokrimi brisačami," je še povedala priča. Na vprašanje tožilke, ali je tedaj že vedel, da naj bi bil oškodovanko polil z bencinom in jo nato vžgal mož Martin, je Kuhelj dejal, da tega ni vedel, "sem pa opazil, da ga ni bilo tam, zato sem sklepal, da je dejanje povezano z njim". Priča Marko Virant, zdravnik Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki je na kraju dogodka pomagal oškodovanki, je povedal, da je bila zelo opečena, hladili so jo z vodo. "Mi smo ji potem namestili hladilne obloge, bila je pri zavesti, nekdo se je pogovarjal z njo. V žile ji zaradi hudih opeklin nismo mogli namestiti kanala, skozi katerega bi ji vbrizgali zdravilo, to nam je uspelo šele skupaj z reševalno ekipo iz UKC Ljubljana," je povedal Virant. Tudi sam na kraju dejanj ni slišal, da naj bi bil oškodovanko poškodoval njen mož, slišal pa je, da moža ni in da ga iščejo.
Po dogodku je želel umreti
Obtoženi je na prejšnji glavni obravnavi močno obžaloval tragični dogodek. Vedel je, da ima žena ljubimca, zato ji usodnega večera ni dovolil, da bi odšla od doma, čeprav je rekla, da gre k prijateljici. Razburjen ji je rekel, da lahko gre, ampak peš, in pograbil kanto z bencinom. Polil je njen avtomobil, ker pa ga je začela odrivati, je polil tudi njo. Ne spomni se, zakaj je prižgal cigareto, a ko je začelo goreti, ni vedel, kaj gori, le stal je sredi ognja. Potem je začel teči, želel je umreti. Tekel je do potoka in se, tudi sam opečen, vrgel vanj. "Vso noč sem se v potoku trudil, da bi umrl. Zjutraj sem se zatekel v jamo zraven, da tam umrem. Šele čez nekaj časa sem šel do mame, potem je prišla policija," je dejal.
Želela je, da poskrbijo za sinova
Priča Jernej Perko, gasilec, ki je skupaj s kolegi med prvimi prišel na kraj tragedije, je povedal, de je Natašo že oskrboval zdravnik. Ko pa so čez nekaj minut prišli še drugi gasilci in policisti, so se pogovarjali, da bodo šli iskat Martina, ker je izginil. To so tudi storili, sam pa je še z dvema kolegoma ostal in pomagal reševalcem, dokler Nataše niso odpeljali v bolnišnico. Na vprašanje tožilke, ali je slišal, da bi oškodovanka kaj govorila, je dejal, da je slišal, da je govorila, da Martina ljubi, da ni nič kriv in da naj ga najdejo. "Martina in Natašo poznam, z Martinom sva bila skupaj v gasilski brigadi, družila sva se, vendar nikoli zasebno. Nisem vedel, kakšno je njegovo zasebno življenje, z Natašo pa sem kdaj, če smo se kje videli, spregovoril kakšno besedo. Tisto noč sem bil na kraju dogodka, pomagal sem reševalcem, zato sem Natašo slišal, da je rekla, naj poskrbimo za sinova, ki sta stala nedaleč stran in jokala. Martina ni bilo, zato so ga šli iskat policisti in gasilci," pa je povedal priča gasilec Andrej Novak.