Rozmari Petek
Prvi sodni primer, ki naj bi posredno pokazal, ali se je nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik pri gradnji bloka 6 okoristil, je zaključen na prvi stopnji. Sodnik Marko Brišnik je namreč razsodil, da je Uroš Rotnik nedvoumno davčnemu uradu najprej prijavil, da ima 3,3 milijone evrov premoženja, kasneje pa je ta originalni dokument prijave premoženja ukradel ter začel trditi, da je prijavil zgolj 300 tisoč evrov premoženja. "Vsebina zapisnikov je jasna (gre za zapisnike z zaslišanj in zapisnike sestankov na davčnem uradu, op. p.). Vedno je bilo govora o 3,3 milijona evrih. Tako natančni kot ste bili sedaj v postopku, bi na to 'nedoslednost' potem lahko že takrat opozorili," je v izreku sodbe med drugim pojasnil Brišnik in ga med drugim spomnil na besede, ki jih je v enem od zaslišanj podal. Takrat je namreč dejal, da je davčni prijavil celotno družinsko premoženje, zato je bilo večje, kot pa je bil znesek v višini 980 tisoč evrov, ki ga je dva meseca prej prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. Spet v drugem zaslišanju pa je dejal, da znesek 3,3 milijona evrov ni točen, temveč da gre za 2 milijona tolarjev. Dodatno je sodnika prepričalo še mnenje grafologa, ki je opazil sledi, da bi lahko bila na fotokopiji dokumenta, na katerem je bil zapisan znesek 300 tisoč evrov, prva trojka izbrisana, "kar sicer kaže že laični pogled na ta dokument", je dodal Brišnik. "Zame je tako več kot prepričljivo, da ste dokument odtujili vi."
Deset mesecev pogojno
Vendar pri izreku kazni ni sledil predlogu specializiranemega državnega tožilca Mateja Oštirja. Ta je za Rotnika terjal kazen poldrugo leto zapora, sodniku pa mu je odmeril pogojno kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodnik je namreč presodil, da v Rotnikovem ravnanju ni šlo za veliko predrzno tatvino, kot je menil tožilec, temveč da je protipravno odvzel listino, ki pripada ali je pri državnem organu. Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak je namreč v zaključnih besedah poudarjal, da je predmet tatvine lahko le tuja premična stvar, tožilec pa da Rotniku očita, da je odvzel svojo prijavo premoženja. Torej, da ukradeš lahko le tisto stvar, ki ima drugega lastnika in če pri tem izkažeš "prilastitveni namen". In še, da prijava premoženja sploh ni dokazno sredstvo, zato težko vzdržijo očitki o preprečevanju dokazovanja.
Kaj je Rotniku očitalo tožilstvo?
Državni tožilec Matej Oštir je trdil, da je Uroš Rotnik 7. novembra 2013 na sestanku z davčnim inšpektorjem na predrzen način odtujil listino o prijavi premoženja, na kateri je bilo zapisano, da ima v sefu 3,3 milijona evrov denarja. To je storil na posebno predrzen način v času, ko je inšpektor zapustil pisarno zato, da bi natisnil zapisnik. Predrzno zato, ker bi se inšpektor lahko vsak čas vrnil v pisarno in ga zasačil kot tudi zato, da je to storil v navzočnosti tedanje njegove odvetnice Varje Holec, ki sicer ni ničesar videla. Ker je nato trdil in na podlagi fotokopij dokazoval, da je v originalu navedel le 300 tisoč evrov premoženja, je otežil dokazovanje v davčnem postopku, je še poudaril državni tožilec. Še več. V hišni preiskavi je sam povedal policistom, kje ima to listino, torej je vnaprej pripravil fotokopijo lažnega dokumenta ravno z namenom, da policisti zasežejo lažno kopijo. Teh kopij namreč sploh naj ne bi več imel, ker naj bi mu iz osebnega avtomobila poleti 2013 ukradli aktovko z vsemi omenjenimi dokumenti, hišna preiskava pa je bila leto kasneje. Državni tožilec Rotnikovo vztrajnost, s katerim je kaznivo dejanje zakril z novimi kaznivimi dejanji, vidi kot oteževalno okoliščino, zato je za Rotnika predlagal enotno kazen v višini poldrugega leta zapora.
Obramba: Dokument bi se lahko izgubil na Fursu
"Bolj možno je, da se je listina izgubila na Fursu, glede na to, kako neurejen je bil ta spis, in glede na to, da je večkrat potoval na relaciji Furs – policija in nazaj,“ je v zaključnih besedah poudaril Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak in poudarjal, da ni dovolj dokazov, da je Rotnik dokument odtujil. Predvsem pa je bolj kot vsebino izpostavljal pravna tolmačenja, denimo, kaj tatvina sploh je: "Predmet tatvine je lahko le tuja premična stvar. Čigava last pa je ta osma stran sploh bila?“ In da prijava premoženja tako ali tako ni dokaz v davčnem postopku, saj bi si teoretično vsak lahko vse izmislil. In četudi bi skril lastno listino, ki ni bila dokazna listina, to torej ne more biti kaznivo dejanje. In še, da je v kazenskem zakoniku naveden množinski samostalnik "dokazi", v tem primeru pa gre za en sam dokaz, kar praktično strogo po zakonu pomeni, da ga ni.
"To ni pravo sporočilo"
Matej Oštir je že napovedal vložitev pritožbe. "Pogojna obsodba za takšno dejanje ni primerna. Menim, da je za takšno dejanje potrebno izreči višjo kazen. Da si v prostorih davčnega organa, medtem ko inšpektor za dve, tri minute zapusti prostor, drzneš iz davčnega spisa ukrasti listino, se meni zdi izjemno predrzno in menim, da to zahteva ustrezno sankcijo. Obdolženi Rotnik ni samo v tem kazenskem postopku, je še v drugih, kjer se po eni strani kaže njegovo ravnanje, po drugi strani pa tudi odnos do državnih organov, do policije. Menim, da takšna pogojna obsodba ni pravo sporočilo, ki ga sodišče daje javnosti in njemu," je povedal Oštir.
Rotnik: Nikoli nisem ničesar vzel
Rotnik pritožbe še ni napovedal, ker na izreku sodbe njegov odvetnik ni bil prisoten. "Mislim, da bi to morala biti oprostilna sodba, ker nikoli nisem nič vzel in ne bom vzel. Posvetoval se bom z odvetnikom, a moje mnenje je, da se bom pritožil." Še naprej trdi, da dokumenta, na katerem piše 3,3 milijone evrov premoženja, nikoli v življenju ni videl, čeravno je ta znesek naveden v številnih zaslišanjih, zapisnikih sestankov. "Nikoli mi ga niso predočili, vedno so le spraševali, kjer je 3,3 milijona evrov gotovine, jaz pa sem vedno rekel, da jih nikoli nisem imel. To je prišlo v zgodbo zaradi bloka 6 in z mojim premoženjem nima prav nobene veze," trdi Rotnik.
